V pripravi je nov nacionalni program in o njem so govorili tudi v mariborskem GT22, na tem, že petem od predvidenih dvanajstih posvetov po državi. Kot ugotavljajo udeleženci, dialoga ni nikoli preveč, opozarjajo pa na dejstvo, da je za kulturo namenjenega zelo malo denarja, tako na državni kot na občinski ravni. V manj razvitih delih države je kultura slabše dostopna. Enako je tudi z vzgojno-izobraževalnimi programi, ki so ključni za vzgojo vedno novega občinstva.

"Korist prav gotovo vidim v tem, da se sliši tudi glas iz province. Dejstvo je, da je centralizacija kulture velik problem. Vsi vemo, da je recimo od Ljubljane do Maribora dvakrat toliko kot od Ljubljane do Maribora, kaj šele do Ptuja," opozarja direktor ptujskega mestnega gledališča Peter Srpčič. Direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar dodaja: "Center moči, kapitala je Ljubljana in to se vidi na vseh področjih našega življenja; po številu produkcij, ustvarjalcev, možnosti mreženja, donatorjev in boljše startne pozicije, ki jo imajo ustvarjalci v centru."

V dvournem pogovoru so sodelovali ustvarjalci, tudi producenti, tako samozaposleni kot vodje zavodov.

Na intimnem odru so govorili o nič kaj intimnih težavah, saj opozarjajo nanje že več let; desetletij, pravi Srpčič, in sicer o tem, da so ustanove v (pre)več primerih nedostopne gibalno oviranim, organizacije podfinancirane, ustvarjalci ujeti v neurejen sistem samozaposlenosti.

Kako decentralizirati kulturno ustvarjanje, kako omogočiti, da bo delovala kot aktivna nosilka sprememb v družbi, kako jo povezati z drugimi sektorji? Našteli smo le nekaj izzivov, ki jih bo obravnaval novi program, pri čemer v nevladnih organizacijah opozarjajo, da kultura in umetnost nista prvenstveno namenjeni za služenje dobička.

Vabljeni k poslušanju: