Minuli vikend je bila v Mariboru že tretja parada ponosa v mestu, ni pa minila brez incidentov. Na Trgu svobode so našteli 300 udeležencev in uvodoma tudi manjšo skupino nasprotnikov. Po koncu uradnega dela pa je skupina mlajših moških v središču mesta napadla mariborskega aktivista. Storilci so se nato razbežali. Napadeni je iskal zdravniško pomoč v kliničnem centru; utrpel je lahke telesne poškodbe. Obravnavan je bil še en primer, in sicer so moškega zmerjali in vanj metali jajca.

Geslo mariborske parade je bilo »Iz zakonov v družbo«. Za resnično enakopravnost pa je potrebno odpravljanje diskriminacije na obeh nivojih – pred zakonom in v družbi, so sporočili organizatorji parade, program Maribor skozi rožnata očala pod okriljem tukajšnjega Kulturnega centra.

Na dogajanje se je odzval politični vrh s sporočilom. Da takšni izpadi kažejo na to, da v družbi obstaja visoka stopnja nestrpnosti, ki je povezava z visoko stopnjo nezadovoljstva, je komentirala antropologinja Vesna Vuk Godina: »Visoka stopnja nezadovoljstva običajno ni povezana s stvarmi, pri katerih se potem nasilje izraža, kar je očalno pri nasilju na športnih prireditvah. To so družbena polja, na katerih se lahko prakticira sicer nedopustno vedenje, kar je pri Slovencih zaradi zgodovinske tirnice še posebej izrazito do vseh drugačnih. Predstavniki gibanja so predvsem drugačni v očeh tistih, ki mislijo, da niso drugačni, in takšni ljudje nastopajo kot ventil, grešni kozli, na katerih se sprošča agresivno, homofobično vedenje, kar v normalnih odnosih ni dopustno. Takšna dogajanje je treba gledati kot ventil na ekonom loncu. Nekaj, kjer para puhne ven, zato da lonec ne poči, skrbeti pa bi nas moral lonec, k ije v takem stanju, da je očitno te pare v loncu preveč.«

Kaj je zapisano in kaj živimo?

Pogovarjali smo se z Renatom Volkerjem, ki ga je v središču mesta napadla skupina za zdaj še neznanih moških. »Bil sem v šoku, saj so me napadli otroci, trinajst, štirinajst, petnajstletniki. Skupina mladih mulcev, pet jih je bilo. Kot učitelj, kot pedagog, kot človek sem jih poskušal držati na distanci in sem si rekel, če se je že moralo zgoditi, dobro, da se je meni. Da se ni to zgodilo mlajši generaciji, kajti jaz sem s temi travmami že opravil. (...) Po tem napadu sem se prvič zavedel, kako se počuti ženska, ki je napadena ali posiljena, in se mora zagovarjati, zakaj je bila ob tej uri na tem mestu, kaj je imela oblečeno, ali je izzivala, ali je res mislila ne, ko je rekla ne.«

V kako strpnem, odprtem in vključujočem mestu za vse živimo? Kak komentira očitke, da provocira z oblačili? Je incident spremenil pristop k aktivizmu in delu za enakopravnost?

PRISLUHNITE: