Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor podpira inovativne projekte in tako je kot vodilni partner pristopil tudi k spodbujanju pridelave mikrozelenjave in kurkume. Oba enoletna projekta podpira Program razvoja podeželja RS, ki podpira pilotne projekte: razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

Mojca Hribernik s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor pove, da povpraševanje po ekološki in lokalno pridelani hrani pri nas narašča: »Potrošniki iščejo lokalne pridelke in mi se trudimo, da bi jim približali raznoliko ponudbo. Ekološke kmetije po drugi strani pa želijo razširiti ponudbo in kurkuma, ki je bila še do nedavnega pri nas eksotična začimba, je vse bolj prisotna tudi v slovenskih gospodinjstvih. Ima številne pozitivne lastnosti in je predmet znanstvenih raziskovanj po svetu. Zagotovo deluje protivnetno, protibakterijsko in antioksidativno.»
Ob vse večjem poudarjanju lokalne pridelave in ker povpraševanje po kurkumi narašča, so se v zavodu odločili, da bodo začeli spodbujati tudi njeno pridelavo. Ta gomoljnica izvira iz tropskih gozdov jugovzhodne Azije; o zahtevnosti pridelave pri nas pa Hribernikova pravi, da je treba ustaviti dobre pogoje, kot so vlaga, visoke temperature in primerna tla. Pridelava je zelo podobna ingverju, s katerim imajo nekatere kmetije že izkušnje. Pove še, da se s projekti odzivajo na potrošniško povpraševanje. K enoletnemu projektu je pristopila tudi Barbara Jurič z ekološke kmetije v Loki pri Framu, na kateri so prav tako najprej poskusili z ingverjem. Po treh letih imajo odličen odziv. Ker je v Sloveniji le peščica pridelovalcev ingverja, pridelek hitro prodajo v času sezone med septembrom in novembrom na ekološki tržnici, pošiljajo ga tudi po pošti. Ker so kupci ingverja povpraševali tudi po kurkumi, se je njegova kmetija pridružila še projektu ekološke pridelave kurkume, pričakuje pa podoben odziv kot pri ingverju.

Mikrozelenjava od semena do krožnika

Tudi pridelavo mikrozelenjave spodbuja državni program za razvoj podeželja. Mikrozelenjava oziroma mikrozelenje botanično opišemo kot mlade rastlinice, ki imajo dobro razvite klične liste in že opazne prve prave liste. Čas od setve do pobiranja je odvisen od izbire vrste, to pa so lahko vrtnine, poljščine, zelišča in tudi užitne divje rastline. To zelenjavo se da v prehrani odlično kombinirati z različno sezonsko zelenjavo, zato bi jo radi čim bolj približali potrošnikom. Prispevek k samooskrbi, zmanjšan vpliv na okolje in uporabe fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil je le nekaj pozitivnih vidikov gojenja tovrstne zelenjave, pove Boštjan Kristan s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, ki bdi nad projektom: »Cilj projekta je skupaj s pridelovalci priti do enostavne in optimalne tehnologije pridelave te zelenjave na kmetijah. Popestriti in povečati želimo ponudbo zelenjave s kmetij, predvsem v zimskih mesecih, ko sveže zelenjave v ponudbi primanjkuje. Mikrozelenjavo se da v prehrani odlično kombinirati z ostalo sezonsko zelenjavo, zato je cilj ozavestiti potrošnike o pomenu te zelenjave v kulinariki. Mikrozelenjava je bogata z mikrohranili, ena žlica te zelenjave naj bi vsebovala toliko mineralnih snovi kot skleda solate, ki je pridelana po klasični metodi in to tezo bi radi preizkusili. »
Mikrozelenjava je pritegnila tudi Mitjo Vesenjaka, s sicer živinorejske kmetije v Juršincih: «Z mikrozelenjem sem se srečeval med šolanjem in v službi, saj sem kuhar. S pridelavo sem se začel ukvarjati pred nekaj leti, iz radovednosti. K temu projektu pa sem pristopil z željo, da bi o tej zelenjavi razširili dober glas. Je namreč še zelo nepoznana; ko jo prinesem na pokušnjo, me marsikdo vpraša, kaj je to za ena trava«.
Posebnih rastlinjakov za pridelavo nima, sodelovanja pri projektu pa se zelo veseli, saj bo tako lahko preizkusil nove načine pridelave .