Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Junaki našega časa

452 oddaj

452 oddaj


Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.

Junaki našega časa

Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.


03.08.2015

Hedy Lamarr

Danes predstavljajo brezžične povezave velik del sodobnih komunikacij. To, da so sorazmerno varne, je ključnega pomena. Presenetljivo pa je, da na začetku dolge poti izboljšav njihove varnosti stoji izum holywoodske igralke. Hedy Lamarr je bila v štiridesetih letih 20. stoletja velika filmska zvezda, ki je nastopala skupaj s Clarkom Gablom, Jamesom Stewartom in Spencerjem Tracyjem. Toda izzivi njene igralske kariere niso zadovoljile njenega intelekta. V prostem času je reševala najrazličnejše tehnične probleme. Med drugo svetovno vojno je ugotovila, da bi lahko z usklajenim menjavanjem frekvenc zagotovili večjo varnost radijsko vodenim torpedom. Čeprav je izum filmske igralke v tistem času naletel na gluha ušesa, je mnogo kasneje postal pomemben temelj sodobne brezžične tehnologije. Foto:Flickr, cc

9 min 9 s

20.07.2015

Nadine Gordimer

Vedno je najlažje, če se lahko strinjaš s prevladujočim mnenjem, z ustaljenim delovanjem družbe, v kateri živiš, še prav posebej, če si sam član privilegirane elite. Krivice, ki se dogajajo okrog, se vedno da najrazličneje upravičevati. Toda so ljudje, ki v to nočejo privoliti. Nadine Gordimer je bila nedvomno osebnost, ki je šla proti toku, ker je bila to zanjo edina upravičena in smiselna smer. V svoji literaturi je bela južnoafriška pisateljica podala nazorno sliko s politiko apartheida razdejane družbe in te podobe s svojim prepričljivim jezikom prenesla v svet. Tako je dodala pomemben kamenček v mozaik dogodkov, ki so na začetku devetdesetih let 20. stoletja vendarle zrušili apartheid. Foto:Wikipedia

9 min 13 s

06.07.2015

Thomas More - mislec Nekraja

Prostor, ki odpira možnosti domišljiji, ki si zamišlja nove, alternativne svetove, nosi zadnjih petsto let ime utopija. Kraj, ki ga ni, je ustvaril Thomas More s svojim drobnim spisom Utopija. V njem je združil številne revolucionarne ideje, fantastične opise in številne dvoumnosti in tako uvedel žanr, ki je v stoletjih, ki so sledila, nedvomno padel na plodna tla. Foto:Hans Holbein ml., vir: Wikipedia

11 min 11 s

29.06.2015

Legenda finskega oblikovanja: Tapio Wirkkala

Tapio Wirkkala je legenda finskega oblikovanja. Bil je vsestranski. Svoj oblikovalski pečat je pustil na steklenih izdelkih, bankovcih, pa tudi v grafični umetnosti. V svoji karieri je sodeloval pri številnih mednarodnih razstavah, vrsto let je bil tudi umetniški vodja Univerze za umetnost in oblikovanje v Helsinkih. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Zdaj mineva 100 let od njegovega rojstva, zato se ga bomo spomnili v Junakih našega časa. O njem bosta govorili profesorica na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani magistrica Tanja Pak in Barbara Belehar Drnovšek.

12 min 19 s

22.06.2015

Marlon Brando

Marlon Brando je eden največjih ameriških filmskih igralcev vseh časov. Svojo igralsko pot je začel na Broadwayu, svetovno slavo pa je dosegel s kultnimi filmskimi vlogami v filmih Tramvaj poželenje, Na pristaniški obali, Boter, Apokalipsa zdaj, Zadnji tango v Parizu. Marlon Brando je bil seks simbol, filmska zvezda, borec za človekove pravice in čeprav je njegovo burno zasebno življenje včasih zasenčilo njegovo delo, tega junaka našega časa težko označimo drugače kot igralca z veliko začetnico. Predstavlja ga Urška Henigman. foto:elena-lu/flickr

12 min 18 s

15.06.2015

Ella Fitzgerald

Mineva 19 let od smrti Elle Fitzgerald - The First Lady of Song – Prve dame pesmi – ene najpomembnejših in najbolj priljubljenih pevk v zgodovini jazza, zato se jo bomo spomnili tudi v oddaji Junaki našega časa. Njeno skoraj 50-letno kariero so zaznamovali prepoznavni vokal, nesporna in vrhunska kvaliteta pa tudi skromnost. Osvojila je 13 nagrad grammy in prodala več kot 40 milijonov albumov. Rodila se je leta 1917 v Virginiji, odraščala pa v New Yorku, kjer je uresničila tudi svoje sanje. Oddajo sta pripravila Hugo Šekoranja in Barbara Belehar Drnovšek.

9 min 52 s

08.06.2015

Stuart Hall

Kultura je izjemno izmuzljiv koncept v celotni zgodovini družboslovne misli. Kulturne študije raziskujejo predvsem kulturo v širšem smislu, avtorje zanimajo kompleksni učinki popularne kulture. Stuart Hall, eden od utemeljiteljev kulturnih študij, je tokratni Junak našega časa. S svojimi analizami je razkril drugačen pogled na učinkovanje medijev, ki je aktualen še danes. Stuart Hall je v 70-ih letih minulega stoletja kot vodja birminghamskega Centra za sodobne kulturne študije preprečil njegovo ukinitev in tako igral ključno vlogo pri razvoju znanstvene discipline, ki je ponudila zanimive analize popularne glasbe, filma, televizije, subkultur, identitet, medijev in s tem prispevala k večjemu razumevanju našega vsakdanjega življenja. Urška Henigman. foto: flickr

12 min 50 s

25.05.2015

Maja Mihajlovna Plisecka

Veliko deklic sanja o tem, da bi postale baletke in v plesnih oblekah visoko na prstnih konicah večer za večerom nastopale na slavnih baletnih odrih. Le peščica pa jih svoje sanje lahko uresniči. Balet namreč zahteva specifične telesne predispozicije, velik dar in ogromno trdega dela, za izjemen uspeh pa je treba biti tudi ob pravem mestu na pravem kraju. Vse to je imela Maja Mihajlovna Plisecka, nedavno preminula ruska primabalerina, ki so jo vsi opisovali s presežniki. Nikita Hruščov je na primer dejal, da ni bila le največja plesalka v Sovjetski zvezi, ampak na vsem svetu. Dobila je državna odlikovanja številnih držav in bila izjemno spoštovana umetnica. Njena baletna kariera je bila neverjetno dolga. Še pri 61-ih je odplesala umirajočega laboda, za svoj 70. rojstni dan pa je nastopila v baletu, ki ga je zanjo ustvari Maurice Bejart. To junakinjo našega časa bo predstavila Urška Henigman. foto: wikipedia

11 min 39 s

18.05.2015

Velikan anatomije Andreas Vesalius

Zgodba tokratne oddaje Junaki našega časa sega v čas renesanse – v leto 1543. Takrat je v švicarskem Baslu izšla morda najbolj prelomna knjiga o anatomiji človeškega telesa vseh časov. Njen avtor je zdravnik in anatom Andreas Vesalius, ki je v svojem anatomskem učbeniku ovrgel približno dvesto napačnih trditev in zmot o človeškem telesu. Med drugim je prvi zapisal, da imamo moški in ženske enako število reber ter s tem oporekal cerkvenim dogmam, ki so stoletja veljale za nedotakljive. Izjemno delo utemeljitelja znanstvene anatomije Andreasa Vesaliusa bodo osvetlili Zvonka Zupanič Slavec in Dean Ravnik z Medicinske fakultete v Ljubljani ter Sonja Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer si neprecenljiv renesančni anatomski učbenik lahko tudi ogledate. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc

11 min 29 s

11.05.2015

Jane Jacobs

V začetku tega meseca so v Sloveniji v slovenskih kot tudi tujih mestih potekali urbani sprehodi Jane's walk. Čeprav je večina udeležencev sledila cilju teh dogodkov, tj. ozaveščanje o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjanje učinka, ki ga imajo pešci na urejanje mestnega prostora, se je pa gotovo našel nekdo izmed njih, ki se je vprašal, kdo je pravzaprav ta oseba, ki se skriva za imenom Jane. Zamisel o urbanih sprehodih izhaja iz razmišljanja ameriške publicistke in aktivistke Jane Jacobs, ki je dejala, da »imajo mesta to zmožnost, da priskrbijo nekaj za vsakogar, samo zato in samo takrat, ko so ustvarjena od vseh.« V nasprotju s prevladujočimi urbanističnimi težnjami, da je treba v mestu ločevati različne tipe življenjskih prostorov, od industrijskih do stanovanjskih, je avtorica izjemno vplivne knjige Umiranje in življenje velikih ameriških mest na svež način zagovarjala preletanje mestnih funkcij in raznovrstnost, ulico postavljala za prizorišče urbanega življenja, poudarjala pomen starih stavb in vlogo spontane samoorganizacije mestnega življenja. Skozi različna civilnodružbena gibanja je bil ključen njen vpliv tudi na nadaljnji razvoj Manhattna v New Yorku. V današnji oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, spoznajte Jane Jacobs, ki je spreminjala načine, kako so posamezniki videli mesta. Foto: plataformaurbana.cl

11 min 57 s

01.06.2015

Inge Lehmann

Danska seizmologinja Inge Lehmann (1888-1993) je pomembno spremenila razumevanja o tem, kaj se skriva globoko pod površino Zemlje, kjer vladajo visoke temperature in tlaki ter velike razdalje. Leta 1936 je na podlagi preučevanja potresov odkrila obstoj trdnega notranjega jedra. Pred njenim odkritjem je veljalo, da je Zemljina notranjost le staljena kovina v obliki žoge. Lehmannova se je rodila v času, ko je bila znanost domena moških, danes v njen spomin v ZDA podeljujejo najpomembnejšo nagrado na področju geofizike za raziskave notranje zgradbe Zemlje. V Junakih našega časa se jo bosta spomnila dr. Andrej Gosar, direktor Urada za seizmologijo in geologijo in Barbara Belehar Drnovšek.

10 min 44 s

27.04.2015

Hermina Klun

Današnja Junakinja Hermina Klun je znana predvsem po zdravstvenovzgojnem delu na babiški šoli, ki se mu je posvečala vse od leta 1952, nekaj let je to šolo tudi vodila, s tem pa postala prva ravnateljica – ženska po dolgi, več kot 200 letni tradiciji babiške šole, ko so jo dotlej vodili samo zdravniki-porodničarji. Napisala je kar nekaj knjig in učbenikov, med drugim tudi priročnik Zdravstvena vzgoja nosečnic. Babiški učbeniki so bili zelo pomembni tako za izobraževanje babic, prenos znanja iz babiške šole v prakso, kakor tudi za usklajevanje znanja med babicami in zdravniki ter celo prenos porodniškega znanja na zdravnike. Hermina Klun si ni prizadevala samo za izobraževanje babic, temveč tudi žensk nasploh. Foto: www.rabljene-knjige.si

10 min 42 s

20.04.2015

Fran Jesenko

Fran Jesenko (1875–1932) je bil botanik in raziskovalec s področja genetike in žlahtnjenja rastlin. Prvi je križal pšenico in rž in uspel vzgojiti tudi rodne potomce, kar je odmevalo med znanstveniki v takratnem mednarodnem prostoru. Bil je pravi svetovljan in poliglot, ljubil je naravo – bil je tudi med ustanovitelji Triglavskega narodnega parka, zavzet smučar in prvi predsednik Smučarske zveze Slovenije. Višek gorske lepote je bila zanj Komarča s slapom Savice in prav tam se je njegova življenjska pot tragično končala. O Franu Jesenku bosta govorila akademik Ivan Kreft in vodja Botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Oddajo Junaki našega časa je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikipedia

8 min 15 s

13.04.2015

Bohuslav Lavička in njegova zbirka

V Sloveniji imamo eno najbogatejših farmacevtsko-medicinskih zbirk v Evropi. V njej so dragocene knjige in predmeti iz obdobja antike pa vse do 20. stoletja, ki jih je zbral lekarnar češkega rodu Bohuslav Lavička [izg. Lávička]. Med drugo svetovno vojno bi bila njegova zbirka kmalu izgubljena, saj so se je želeli polastiti Nemci. Vendar pa so eksponate rešili partizani in jih po koncu vojne vrnili potomcem. Danes je lastnica Lavičkove zbirke Družba Lek. Pod njenim okriljem je zbirka pred slabim mesecem zaživela tudi na spletu. Zgodbo zbirke in zbiratelja Bohuslava Lavičke bomo predstavili v oddaji Junaki našega časa. Pogovarjali smo se s skrbnikom zbirke Davorjem Poljanškom, digitalnim strategom Vukom Ćosićem in Lavičkovim vnukom Slavkom Vidicem. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Lek, d.d.

12 min 12 s

06.04.2015

Papež Janez Pavel II.

V teh dneh mineva 10 let od smrti papeža Janeza Pavla II., 264. papeža v katoliški Cerkvi. Karol Wojtyła, ki je bil za papeža izvoljen 16. oktobra 1978 je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega porekla. Mnogi priznavajo, da je malo osebnosti na svetu, ki so tako zaznamovale zgodovino, kot jo je Poljak. Prav tako je bilo malo papežev v cerkveni zgodovini, ki bi tako kot Janez Pavel II., vplivali na razvoj katoliške cerkve in sveta na splošno. Dejstvu, da se noben papež v zgodovini še ni srečal s tako velikim številom ljudi, pritrjuje tudi zgodovinar, doktor France M. Dolinar, ki bo tudi predstavil svetovno znano osebnost. Oddajo je pripravil Marko Rozman. Foto: Flickr

13 min 47 s

30.03.2015

Elizabeth Magie

Vam je všeč Monopoly? Če vam je, potem se po statistiki uvrščate med skoraj 800 milijonov ljudi, ki so se že zabavali ob igranju te namizne igre. A za prijetno družabno igro se skriva burna zgodovina. Še do 70-ih let prejšnjega stoletja so izum pripisovali Charlesu Darrowu, nato je naključje razkrilo, da je prvi Monopoly zasnovala ženska. Elizabeth Magie je igro, ki temelji na načelih ekonomista Henryja Georgea in je bila mišljena kot učno orodje o krivici in nepravičnosti kapitalizma, patentirala že leta 1904. Elizabeth, ki bi jo gotovo lahko opisali tudi kot feministko tistega časa, je vsekakor sprejemala zanimive življenjske odločitve in poteze. Več o tem v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: http://mandarchiv.hu/

13 min 41 s

23.03.2015

Akira Kurosawa

23. 03. 1910 se je v Tokiu rodil legendarni japonski filmski režiser, Akira Kurosawa, ki sta ga revija AsianWeek in televizijska mreža CNN pred časom razglasili za najvplivnejšega Azijca dvajsetega stoletja na področju umetniškega snovanja. S čim si je Kurosawa prislužil to laskavo priznanje, smo preverili v tokratnih Junakih našega časa. Pri tem nam je bil v pomoč filmski kritik in urednik revije Ekran, Gorazd Trušnovec. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

12 min 4 s

16.03.2015

Vida Jeraj

Bila je nežna po duši, vihrava, drzna, a hkrati tudi samokritična, razdvojena, žalostna. Vida Jeraj, rojena kot Franica Vovk, je bila po opisu sodeč človek nasprotij. Čeprav sta jo nesreča in žalost spremljali vse življenje, je našla tudi srečo: na učiteljišču, v pesnjenju, ob ljubečem možu, štirih otrocih, duhovno bogatem življenju na Dunaju in druženju s slovenskimi literati ter ob izidu pesniške zbirke leta 1908. 31. marca bo minilo 140 let od njenega rojstva, kar je založba Forma 7 počastila s ponatisom njene pesniške zbirke Pesmi; poezijo iz te zbirke je Vida Jeraj izbrala sama. Kaj vse je zaznamovalo njeno življenje, pa v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.

16 min 1 s

09.03.2015

Martha Gellhorn

Ameriška novinarka Martha Gellhorn velja za eno prvih in najboljših vojnih poročevalk 20-ega stoletja. Njena biografija se bere kot zgodovina krvavih konfliktov po svetu. V Madridu jo je leta 1939 strla zmaga fašističnega generala Franca po španski državljanski vojni, na obalah Normandije je pričakala dan D, bila je navzoča ob osvoboditvi Dachaua ob koncu druge svetovne vojne, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je poročala o arabsko-izraelski vojni in bila tudi v Vietnamu. Martha Gellhorn je bila idealistka in se je pogosto politično zelo jasno opredelila. Verjela je, da je novinarstvo enakovredno resnici. Velikokrat je bolj prepoznana kot nekdanja žena legendarnega Ernesta Hemingwayja in ne kot novinarka in pisateljica romanov. Pisala je do konca svojega življenja in ostala spomenik svetovnega novinarstva, pravi antropologinja dr. Svetlana Slapšak, ki bo tudi osvetlila to žensko ikono. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

9 min 23 s

02.03.2015

Lou Reed

Dandanes se uspeh v polju popularne glasbe meri predvsem po številu plošč in koncertnih vstopnic, ki jih ta ali oni umetnik proda. Pa ni bilo vselej tako. Legendarni ameriški pevec in kitarist, Lou Reed, je, na primer, dosegel globalno slavo, čeprav je v skoraj petih desetletjih delovanja menda le eno svojo pesem spravil na seznam dvajsetih najbolje prodajanih malih plošč v Ameriki. S čim je torej Lou Reed osvojil generacije poslušalk in poslušalcev, smo ob 73. obletnici njegovega rojstva preverjali v Junakih našega časa. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

15 min 21 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov