Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Pogled v znanost

456 oddaj

456 oddaj


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


28.09.2020

Pogled v znanost

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

26 min s

21.09.2020

Do dediščine skozi zgodbe - Verena Perko Vidrih

Ena od bolj osupljivih ugotovitev pri razumevanju sodobnih družb je, da so do neke mere izgubile sposobnost neposrednega posredovanja lastne dediščine. Tudi zato strokovnjaki za dediščino v preprostem in neposrednem pripovedovanju iščejo možnost izboljšanja pripovedi o dediščini za sedanje istovetnosti. V studiu je ddr. Verena Perko Vidrih, arheologinja za rimsko obdobje antike in muzeologinja, imetnica doktorskih nazivov iz arheologije in muzeologije, med drugim predava predmet Arheologija za javnost na UL-FF, govorila o tem, kako do dediščine skozi zgodbe. Na prelomu avgusta v september so v petek, 4.9. na kraškem gradišču (kaštelir) Debela Griža pri kraju Volčji grad, na prostem zaključili nekajdnevne delavnice o tem, kako se naučiti pripovedovanja zgodb o dediščini. Pri tem jim je dejavno pomagala Giovanna Conforto, mednarodno priznana dramaturginja in pedagoginja, uveljavljena profesorica veščine učenja pripovedovanja zgodb o dediščini.

24 min 54 s

14.09.2020

Poslikave v Gruberjevi palači

Strokovni posvet pretekli teden v prostorih Arhiva RS so organizatorji javno oglaševali z motom "Skrivnost Gruberjeve palače". Lani so namreč s sodobnimi tehnikami potrdili Steletovo umetnostno-zgodovinsko domnevo, da stropna poslikava na vrhu stopnišča z njegovim delovnim naslovom "Alegorija trgovine, obrti in tehnike" po nastanku ni delo vidnega podpisa ljubljanskega portretista Andreasa Herrleina (1738-1817) iz l.1786 temveč da je slednji 11 let po nastanku prekril podpis izvornega avtorja, Kremser-Schmidta (Martin Johann Schmidt, 1718-1801, po rojstnem kraju, Krems, imenovan Kremser). Tega je pri nas premalo poznani avtor ljubljanskega prekopa Gabriel Gruber (1740-1805), po rojstvu Dunajčan, sicer pa jezuit, arhitekt in hidrotehnik, l.1775 povabil k poslikavi detajlov v šoli za mehaniko in hidravliko. L.2019 so v fazi restavriranja "Alegorije ..." z IR fotografijo odkrili prvotni podpis. Ena najboljših tukajšnih poznavalk slikarstva od 17.-19. stoletja pri nas in v srednji Evropi ter prostoru bivše skupne države, dr. Barbara Murovec, (nekdanja predstojnica UZIFS ZRC SAZU), trenutno pa sodelavka raziskovalka na Zentralinstitut für Kunstgeschichte v Münchnu, v pogovoru pojasnjuje ikonografijo profane tematike, ki jo je naročil Gabriel Gruber v stavbi, ki ji sodobniki pravimo Gruberjeva palača. Konservatorsko-restavratorsko razlago naravoslovnih izzivov posega bomo obdelali v eni od prihodnjih oddaj.

27 min 7 s

07.09.2020

Politična geografija Beneške Slovenije

V okviru posveta o geografu in zgodovinarju Simonu Rutarju (1851-1903) na Slovenski matici je pretekli teden dr. Jernej Zupančič, izredni profesor na oddelku za geografijo FF UL nastopil s prispevkom o geografiji Beneške Slovenije, slovenskega zahodnega roba. Ta perifernost ima tri obraze, državnega, etničnega in gospodarskega. V pogovoru V ŽIVO se z gostom sprehodimo po časovno sinhroni in politično-družbeni diahroni črti te celo osredju manjšine na Tržaškem in Goriškem oddaljeni populaciji v robni gorati pokrajini, ki je bila od srednjega veka njenega konca robni del Beneške republike (serenissime). Pogovor izzveni v profesorjeve predloge o perspektivah tega zahodnega slovenskega roba. vas Topolovo v Beneški Sloveniji (I) vir: https://www.ribnica24.eu/koledar-dogodkov/z-muzejskim-drustvom-ribnica-na-ekskurzijo-v-zamejsko-slovenijo-benecijo/

24 min 2 s

31.08.2020

Odslej NIB pridruženi član UL

Pretekli teden je direktor javnega raziskovalnega zavoda Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) prof. dr. Matjaž Kuntner podpisal pogodbo o pridruženem članstvu Univerzi v Ljubljani (UL). V njenem imenu jo je podpisal rektor prof.dr. Igor Papič. Gre za precejšen presedan, saj bo NIB kot tretji tukajšni največji javni raziskovalni zavod na področju naravoslovnih ved - l.1960 ga je kot Inštitut za biologijo v okviru oddelka za biologijo Biotehniške fakultete ustanovila UL, po l.1994 pa je ustanoviteljstvo z imenom NIB prevzela vlada RS - zelo verjetno tudi izboljšal mednarodno prepoznavnost najstarejše slovenske univerze. Vlada RS je predhodno dala soglasje za to pridružitev. S podpisom se strani zavezujeta, da bosta okrepljeno sodelovali na področju znanstvene, raziskovalne, razvojne in pedagoške dejavnosti. Tako bo UL po napovedih dejavno podpirala investicijski projekt Biotehnološko stičišče NIB kot del znanstvenega kampusa UL, Ljubljanski univerzitetni inkubator in inkubator Biotehnološkega stičišča NIB pa bosta sodelovala pri podpori novonastalim perspektivnim biotehnološkim podjetjem. Kakšne vrste presedan v slovenskem raziskovalnem prostoru pa ta združitev predstavlja, v pogovoru pojasnjujeta podpisnika, direktor NIB in rektor UL. VSEBINA POD FOTKO: Podpisnika pogodbe, na levi prof.dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB, desno je prof.dr. Igor Papič, rektor UL foto: STA

25 min 55 s

24.08.2020

Raketarji iz Celja izpred pol stoletja

„Želeli smo do zvezd“, takšen naslov nosi tik pred poletjem izdana knjiga o zgodovini celjskih raketarjev, ki jo je napisal, zbral besedila številnih kolegov „pionirjev raketarstva“ in pripravil mag. Peter Omersel. Gre za kronološki in vsebinski pregled nekaj desetletij dosežkov, uspehov, tudi padcev članov „Astronavtičnega in raketnega društva Celje“, katerega član je bil od konca 60-ih let pa do samoukinitve konec 90-ih tudi sam avtor. Osrednji akter in konstruktor večine raket je bil l. 2019 preminuli Aleksander Kerstein. Značilnost začetkov teh raketarskih navdušencev je bila, da se nikoli niso ukvarjali s t.im. raketnim modelarstvom, temveč so že v začetku svoje energije usmerili v gradnjo pravih raket na bodisi trdno bodisi tekoče gorivo. Med drugim so jih zaradi prebojnosti obiskovali tako ameriški astronavti kot ruski kozmonavti. Kakšne razsežnosti pa je skozi več deset let imelo njihovo raketarstvo v pogovoru z avtorjem, ki smo ga posneli na njegovem domu v Celju. Knjiga je izšla pri Zgodovinskem arhivu Celje, kjer tudi hranijo arhiv celjskih raketnih navdušencev. Hkrati gre za opis celjskega industrijskega okolja, ki je omogočalo in dolgo časa podpiralo razvoj raketarstva.

27 min 21 s

17.08.2020

Prekmurje - neskončnost - Andreja Gomboc

101 leto je že minilo od združitve ozemlja Prekmurja s takratno Kraljevino Srbov, Slovencev in Hrvatov, stoletje torej, ki smo mu lani predvsem v tednu okrog 17. avgusta posvetili precej oddaj na večini rtv-jevskih programov. Gostili smo tudi astrofizičarko, dr. Andrejo Gombóc, redno profesorico na Univerzi v Novi Gorici - ki je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo: preizpraševanje povezave med neskončnostjo pogleda njenega otroštva v tej ravnici in njegov morebiten vpliv na poti do njenih znanstvenih odkritij.

31 min 43 s

10.08.2020

Agonija prirodoslovnih zbirk se nadaljuje

Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke danes v sodobnem svetu pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.

22 min 51 s

03.08.2020

O čudežu zametkov umetnosti v jamah

Do razkritja stenskih poslikav v Chauvetovi jami (Ardeche, F, 1994) so imeli znanstveniki pračloveka za primitivnega Ko je francoska ekipa speleologov - med njimi Jean-Marie Chauvet, po njem se imenuje jama - konec l.1994 na JZ Francije v pokrajini Ardeche našla pred približno 25 tisoč leti zasut jamski vhod, se jim je v notranjosti prikazala paleta trodimenzionalno narisanih živali na stenah. Popolnost in način upodobitve se nista skladala s podmeno o evolucijsko naravnanem razvoju človekovih sposobnosti risanja s perspektivo. Do razkritja teh stenskih poslikav so imeli znanstveniki pračloveka za primitivnega in nesposobnega ustvariti takšne podobe. Ko so pred nekaj leti (2016) dokončno ugotovili starost slikarij (od 37000 - 28000 pr.n.št.), se je izkazalo, da ne gre za najstarejše ampak za najbolj dovršene trodimenzionalno narisane podobe v prazgodovonskih jamah doslej. L. 1996 je sloviti Ernst H.Gombrich v New York Review of Books ob izidu dveh študij o slikarijah tam objavil esej o "Čudežu iz Chauvetove jame". Leta 2014 so prejele označbo svetovne dediščine UNESCO. Besedilo pod fotko: Upodobitev živali v jami Chauvet ni najstarejša, je pa najbližje ugotovitvi, da gre za delo inteligentnega človeka vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/57/11_PanneauDesChevaux%28PartieGauche%29.jpg

17 min 24 s

27.07.2020

Prežihov Voranc o poti nazaj v prihodnost

Kako ustrezno opisati neko preteklo obdobje? Še zgodovinarji imajo pri tem vprašanju opazno različne razlage. Pravzaprav so se v najboljšem primeru dogovorili, da je spomin na preteklost razlaga različnih zgodb. O statusu dejstev pri tem početju in njihovem izboru tu ne bi izgubljali besed, saj gre vendar vedno za konkretna dejstva, in predvsem njihov izbor v povzemanju preteklosti. Na primer, na podlagi katerih dejstev je danes biti Slovenka ali Slovenec nekaj povsem drugega, kot pa je bilo še pred slabim stoletjem. Prežihov Voranc (rojstno ime Lovro Kuhar, 1893–1950) je obdobje politične emigracije v desetletju pred drugo vojno v veliki meri preživel v Franciji. Izsek iz njegovih spominov na doživetja je tokrat tema poletne oddaje. Z njim se bomo odpravili po "poti nazaj v prihodnost". Na začetku posnetka je uvod, ki ga je pripravil urednik oddaje.

22 min 39 s

20.07.2020

Luka Šoukal : Kje v pravu tiči lepota?

Pravni esej je za naš program z naslovom »Estetika in pravo« pripravil pred leti pravnik Luka Šoukal, in se v njem dejansko spraševal o resnici v pravu in estetiki. Le kaj imata skupnega, porečete, toda Šoukal nas je spomnil, da je vsaj znotraj klasičnih meril lepota znak resnice. Kar seveda ni zadosten, je pa vseeno nujen pogoj njenega doseganja v sodnem postopku, na primer. In kar je najpomembnejše, Simplex sigillum veri oziroma enostavnost je znak resnice. Izvedeli boste tudi, kdaj in na kakšen način v praksi pravnih reči govorimo o estetskih merilih. Na sliki podoba scene iz sojenja z žirijo v gledališču Royalty Theatre (19. st.) VIR: https://thepoorprint.com/2019/05/05/searching-for-beauty-in-law/

21 min 40 s

13.07.2020

Alkimija nekoč (1. del)

Že v starem veku, skozi srednji in novi vek so se v stoletjih razvili temelji za oblikovanje znanstvenih metod. Toda najprej moramo spoznati časovni in vsebinski pregled. Tega je za poslušalce 3. programa po strokovnem srečanju v Idriji pripravil naš sodelavec, znanstveni publicist dr. Sandi Sitar. V današnjem prvem delu bomo povzeli zgodovinski razvoj osebnosti in dejavnosti alkimije iz časa prvih ohranjenih zametkov do vključno srednjega veka. Na sliki alkimistični laboratorij Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Alkimija#/media/Slika:Alchemical_Laboratory_-_Project_Gutenberg_eText_14218.jpg

28 min 22 s

06.07.2020

Zgodovinske pokrajine in sodobne identitete

Dr. Matjaž Geršič (GIAM-ZRC SAZU) se kot geograf že dolgo ukvarja z zemljepisnimi imeni in med drugim s pokrajinskimi identitetami prebivalcev naše države. Tokrat se je lotil preoblikovanih preostankov starih deželnih identitet pri sodobnikih. Nedavni izzid njegove razširjene doktorske disertacije "Pokrajinska imena kot dejavnik identitete" (Založba ZRC-SAZU) je bil povod pogovora o metodi raziskave, ki ga je vodila do vzporednega branja zemljepisnih imen na 75 starejših zemljevidih in malo manj kot 800, izdanih po l.1900, in rezultatov ankete, poslane na 6 tisoč naslovov. Rezultat so bili med drugim posebej za to priliko izrisani zemljevidi, ki povedo, kako anketiranci vidijo sebe v okvirih slovenskih pokrajin. Vsekakor tema za kot jara kača trajajoči tukajšni javni razpravi o regionalizaciji, ki pa je bolj upravno-gospodarsko kot identitetno področje. zemljevid: Primerjava habsburških dednih dežel in prevladujočih pokrajin, kot jih na podlagi spoznavnih zemljevidov dojemajo anketiranci. avtor dr. Matjaž Geršič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

25 min 49 s

29.06.2020

Na poti do dobre akustike prostora

Sogovornika smo obiskali v začasno najetih prostorih v Kopru, kjer so pred kratkim uredili vse potrebno za postavitev "sistema ambisonics", zvočnega polja z zvočniki, postavljenimi v krog (na fotografiji). Ko bo zgrajena nova stavba inštituta InnoRenew CoE v Izoli, bodo virtualne raziskave akustike prostora zaživele v polnem pomenu besede. Dr. Rok Prislan nam je razkazal merilne aparature, s katerimi izvajajo eksperimente v virtualnem akustičnem prostoru, med drugim tudi akustiko predmetov. Gre za dokaj nov raziskovalni pristop pri raziskovanju akustike prostorov, ki sicer seže do starih Grkov. Ohranjeno antično gledališče v Grčiji npr. omogoča več kot deset tisoč obiskovalcem slišati gledališko igro brez umetnega ozvočenja. V pogovoru bo slišati, kako danes potekajo iskanja boljše in kakovostnejše akustike v različnih prostorih. Leta 2017 v okviru Univerze na Primorskem v Kopru ustanovljeni center odličnosti InnoRenew CoE so soustanovili še Inštitut Fraunhofer Wilhelm-Klauditz (Fraunhofer WKI), Zavod za gradbeništvo Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Povečini raziskujejo fenomene obnovljivih virov, njihove raziskave in razvoj pa segajo na področja naravoslovja in tehnologije, biotehnologije, družboslovja in humanistike.

26 min s

22.06.2020

Piranski ocean v malem

Akvarij v Piranu je ocean v malem. Tak je tudi naslov knjige, ki jo je založila GEPŠ (Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, v okviru katere deluje ta, v 60-ih letih ustanovljeni, in pred desetletjem prenovljeni, edini morski akvarij na slovenski obali od Debelega rtiča do Sečovelj. Sestavili pa so jo raziskovalci morja, iz Morske biološke postaje Piran(NIB), prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Borut Mavrič, opis akvarijskih reči in akvaristike na svetovni ravni pa je delo strokovne vodje akvarija, dr. Manje Rogelja, tudi gostje današnje oddaje. Slednja skupaj z ribičem Gorazdom Lazarjem skrbita za vse potrebno, da ta akvarij z 20 bazeni deluje pravilno. Dva človeka torej skrbita za tehnično, strokovno in funkcionalno plat prikaza bogate biodiverzitete slovenskega morja. Aquarium Piran tudi v najhladnejšem zimskem mesecu januarju, ko je zaprt za redne obiske, skrbi za povprečno 150 vrst organizmov tega dela severnega Jadrana, in tako ponuja neposreden vpogled v za marsikoga presenetljivo raznovrstnost omenjenega akvatorija. Besedilo pod fotko: Gorazd Lazar pri rednem čiščenju enega od večjih bazenov Akvarija Piran Foto: Borut Furlan

25 min 40 s

15.06.2020

Tri desetletja raziskav fitoplanktona

Ekologija rastlinskega planktona (fitoplankton) v morjih je pojmovni okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev kisika na planetu. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja raziskav? Vodja Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) izr.prof.dr. Patricija Mozetič, je na seminarju o desetletjih raziskav fitoplanktona v tem delu Sredozemlja (ob inavguracijskem predavanju v naziv znanstvena svetnica lani pozimi na NIB v glavnem mestu) rezultate spremljanj predstavila tudi za naš program. Raziskovalni rezultati so pokazali, da se biomasa fitoplanktona zmanjšuje. Foto: Diatomeje so ene od najpogostejših predstavnic fitoplanktona Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Plankton#/media/Slika:Diatoms_through_the_microscope.jpg

23 min 20 s

08.06.2020

Ob svetovnem dnevu oceanov 2020 - pismenost o oceanih

Že l.2008 se je mnogim "dnevom", ki jih je razglasila OZN, priključil tudi "svetovni dan oceanov", 8. junij. Svetovni oceani in morja vsebujejo 97% vse vode na Zemlji, raziskanih pa je le 5%. Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran (enota Nacionalnega inštituta za biologijo), dr. Vesna Flander Putrle je strokovnjakinja za HPCL analizo (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) fitoplanktonskih barvil v morju, s katero določamo pestrost in količino fitoplanktonskih organizmov, ki med drugim proizvajajo polovico kisika na planetu. Ob letošnjem dnevu oceanov se z njo pogovarjamo o "pismenosti o oceanih" in o stanju morja v severnem Jadranu. foto: Akvarel z naslovom »Morje«, avtor je slovenski marinist iz Trsta Albert Sirk (1887-1947) vir: https://www.primorski.eu/se/skupaj-zascitimo-in-obnovimo-nasa-morja-FX275722

25 min 41 s

01.06.2020

Pred svetovnim dnevom varstva okolja z "ekologi brez meja"

Predstavnik društva Ekologi brez meja Jaka Kranjc bo v pogovoru predstavil dejavnosti te nevladne organizacije, ki je najbolj poznana po organizaciji akcije "očistimo Slovenijo" pred dobrim desetletjem. Množičnost takratne in tudi poznejših ponovitev govori o zavedanju mnogo ljudi pri nas o potrebi o ohranjanju naravnega okolja brez motečih smeti. Pred svetovnim dnevom varstva okolja (5. junij) se z gostom pogovarjamo o tem, kaj varstvo okolja dejansko še pomeni, kako se tega epohalnega izziva zavedajo v društvu, s kom se povezujejo doma in zunaj meja države, in kako premoščajo temeljno nasprotje želje in potrebe po čistejšem naravnem okolju v sodobni industrijski civilizaciji? Ta še vedno deluje tako, da na neizstavljene račune za onesnaževanje naravnega okolja povečini odgovarja z zavrnitvijo, in deluje tako, kot da so naravni viri planeta neskončni. Foto: Škodljivi učinki odpadkov plastike na biodiverziteto habitatov jo na dolgi rok uničujejo Vir: https://www.ekodezela.si/eko-okolje/zgodba-o-plastiki-ob-prihajajocem-svetovnem-dnevu-okolja/

24 min 1 s

25.05.2020

Po pol stoletja "Starost" S. de Beauvoir prevedena v celoti

Nedavni izzid prevoda drugega dela esejistične knjige Simone de Beauvoir iz leta 1970 na dobrih 600 straneh("La viellesse" - Gallimard, Pariz, 1970) pri založbi OPRO iz Ljubljane (opro.si) z naslovom "Biti v svetu", tako s prvim ("Stališče zunanjosti", OPRO, Ljubljana, 2018) ponuja vpogled v civilizacijski fenomen par exellence. Pogovor s prevajalcem Tomažem Gerdino se je začel tudi z navajanjem citata iz te knjige - eseja: "Starost je neprekinjena komedija, ki jo človek igra, da bi preslepil druge in sebe. In je zaradi tega smešen, zlasti če igra slabo." Skozi pogovor preizprašujemo enega od temeljnih izzivov pri nagovarjanju in razumevanju naslovne teme, ali starost bolje razumemo prek gerontoloških, torej načeloma znanstvenih raziskav (ki jih pri nas sicer praktično ni) ali nam eruditski esej utegne dati boljši temelj za razumevanje! Na fotografiji Simone de Beauvoir in Jean Paul Sartre na ulici Vir: http://www.jose-fernandez.com.es/medialab/mi-pequeno-museo/wp-content/uploads/sites/8/2013/12/Beauvoir-Sartre_Bruno-Barbey_010.jpg

25 min 51 s

18.05.2020

Poljudno o 60 obrazih biodiverzitete

Z enim od treh urednikov dvojezičnega zbornika "60 obrazov biodiverzitete", prof.dr. Davorinom Tometom, smo se pogovarjali o tem, kako poljudno pisati o tako celoviti, kompleksni in široki tematiki kot je življenska raznovrstnost narave, biodiverziteta. Poljudni zbornik je nastal ob letošnji 60-letnici Nacionalnega inštituta za biologijo, branje kratkih zgodbic o fenomenih raznovrstnosti bitij in rastlin, pa tudi o o njihovih razmerjih sobivanja, prilagajanja in življenja nasploh pričajo, kako pravzaprav še vedno premalo vemo, zakaj je življenje v naravnem okolju ustvarilo toliko različnih oblik življenja. Raznolikost je temeljna lastnost vsega živega, vsakršna poenotenost je zabloda tistih, ki narave življenja ne razumejo.

26 min 4 s

Stran 1 od 23
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov