Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Pogled v znanost

476 oddaj

476 oddaj


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


19.11.2018

Seznam vojaških žrtev 1. svetovne vojne po 100 letih

Ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne smo dobili na preverljivih arhivskih podatkih utemeljen seznam njenih vojaških žrtev. V koordinaciji Inštituta za novejšo zgodovino so pretekli teden v njihovih prostorih v Ljubljani ta seznam predstavili, in pojasnili, kako je do njega prišlo. Od začetka pred 3 leti je pri sestavljanju sodelovalo 16 raziskovalnih in ljubiteljskih skupin ter posameznikov, države in njenih predstavnikov pa ni bilo niti med pobudniki. Na spletni strani www.sistory.si je baza podatkov o žrtvah že dostopna, seznam pa bodo še dopolnjevali. O okoliščinah nastanka, poteku dela in rezultatih pa v pogovoru, Neja Blaj Hribar, odgovorna za koordinacijo projekta in Miha Ojsteršek, ki je bil zadolžen za analizo podatkov. Oba Inštitut za novejšo zgodovino. Na fotografiji levo Neja Blaj Hribar, desno Miha Ojsteršek Foto: Goran Tenze Goran

24 min 28 s

12.11.2018

Ornitološke zbirke PMS in njihova sodobna uporaba

V okviru letošnjega evropskega leta kulturne dediščine Prirodoslovni muzej Slovenije v glavnem mestu tudi jeseni nadaljuje z vrsto predavanj, na katerih predstavljajo pomen in vlogo ohranjenih in nastajajočih naravoslovnih zbirk, vključno s sistemskimi težavami, ki že dolgo spremljajo poskuse njihovega ohranjanja in poživitve. Pretekli četrtek je tako ornitolog, doc. dr. Al Vrezec, muzejski svetovalec s Kustodiata za vretenčarje PMS predaval o sodobni uporabi muzejskih naravoslovnih zbirk na primeru ptic. Med drugim jih je pojasnjeval kot časovne kapsule – okna v naravo preteklosti, s katerimi lahko razumemo tudi sedanji čas in zametke prihodnjega na tem področju. Z veseljem se je odzval na povabilo, da na Programu Ars razširi odmevnost sporočila tega muzejskega cikla predavanj o pomenu naravoslovnih zbirk. Prirodoslovni muzeji so časovne kapsule narave, ki je ni več, skupaj z izumrlimi vrstami, kakršna je na fotografiji novozelandska huja, ki jo lahko danes opazujemo le še v muzejih. V kolikor so te primerke le-ti uspeli ohraniti. foto: © Al Vrezec

25 min 2 s

05.11.2018

Tipologije vizualizacij laserskega skeniranja iz zraka

Tokrat fokus usmerjamo v monografijo z naslovom »Vizualizacija rasterskih podatkov laserskega skeniranja iz zraka«. Izdal jo je Inštitut za antropološke in prostorske študije, založila pa Založba ZRC SAZU. Napisana je v bosanskem jeziku, pripravili pa so jo, profesor Admir Mulahusić iz sarajevske Fakultete za geodezijo, in avtorja lani pri isti založbi izdanega izvirnika v angleščini, Ralf Hesse iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine dežele Baden-Wuertenberg v Nemčiji, in naš gost dr.Žiga Kokalj, vodja Oddelka za daljinsko zaznavanje na omenjenem inštitutu. In prav z njim smo nedavno posneli pogovor o tej, posebej za sodobne neinvazivne arheološke raziskave, precej temeljni knjigi. Najprej nas je zanimalo, ali gre za knjigo navodil o načinih rabe laserskega skeniranja iz zraka? Na sliki je z različnimi tehnikami prikaza podatkov aerolaserskega skeniranja prikazana osamela vzpetina zahodno od Kobarida. Na izravnanem vrhu je ob cerkvi Sv. Helene opaziti poznane, a še neraziskane rimske naselbinske sledove. foto: © Žiga Kokalj

23 min 12 s

29.10.2018

Claustra Alpium Iuliarum – vnovič!

Tokrat vnovič govorimo o preostankih največjega gradbeno-inženirskega podviga iz rimskega obdobja v naših krajih – o poznorimskem notranjem obrambnem sistemu »Claustra Alpium Iuliarum”«, ki se vije od antične Tarsatice (v mestu Reka v Kvarnerju) do soške doline. V okviru že tretjega slovensko-hrvaškega Interreg-ovega projekta »Claustra +«, so arheologi, konservatorji in restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pretekli teden za letos zaključili konservatorsko-restavratorske posege na dveh lokacijah: na Gradišču pri Robu in na Benetah. Kje pa to je, že takoj v uvodu pojasnjuje arheologinja, doc. dr. Katharina Zanier, koordinatorica projekta na ZVKDS. Za arheološke raziskave na teh lokacijah je odgovoren Center za preventivno arheologijo (ZVKDS) pod koordinacijo Tadeje Mulh in Maje Lavrič, za restavratorska dela pa Restavratorski center ZVKDS pod koordinacijo Nine Žbona in Damjana Nareda. Lokacija Benete – arheologi na delu letos poleti (foto: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije)

26 min 57 s

22.10.2018

Botaničnemu vrtu Univerze v LJ mednarodna akreditacija za varstveno biologijo

Omenjena mednarodna akreditacija, ki jo BGCI (Botanic Gardens Conservation International, ust. 1987 s sedežem v Londonu, 508 članov iz 92 držav) podeljuje vrtovom članom, ki ustrezajo visokim mednarodno priznanim standardom ohranjanja rastlinskih vrst oz. varstveni biologiji, je 208 let delujočemu vrtu na Ižanski cesti v glavnem mestu nova potrditev in priznanje za v prihodnost usmerjeni razvoj. Podeljuje se za obdobje 5 let, uvedli pa so jo zaradi povečanja števila vrtov po svetu, in z njo uvedli visoke kriterije varstvene biologije – predvsem izkaze o aktivnem ohranjanju in negovanju lokalne flore. In prav kot tak je bil l.1810 Botanični vrt v LJ tudi ustanovljen – kot vrt domovinske flore. Predstojnik dr. Jože Bavcon (na predlog BGCI je v imenu vrta l.2015 prejel nagrado Marsh Christian Award za uspešno ohranjanje rastlinskih vrst), in njegova pomočnica mag. Blanka Ravnjak v pogovoru razmišljata o ciljih in namenih varstvene biologije ter pojasnjujeta posledice nerazumevanja tukajšnih oblasti o sodobnem pomenu ohranjanja rastlinskih vrst. Ki ni le ljubiteljska temveč v razvitem zahodnem svetu precej dobičkonosna dejavnost. Travnik v Rojah blizu LJ kot primer varstva in situ, za katerega vrt skrbi že od l.1998 © Jože Bavcon

25 min 49 s

15.10.2018

Nevropeptid PACAP v človekovih možganih

Magistrica biopsihologije Zala Slabe je na Nizozemskem inštitutu za nevroznanost na KNAW (Koninklijke Nederlandse Akademie van Wetenschappen – Kraljeva nizozemska akademija za znanost), pravkar začela 3-letni doktorski študij na temo “depresivne in bipolarne motnje oz. spolne razlike v nevropeptidu PACAP v paraventrikularnem jedru človeškega hipotalamusa“. Po nekajmesečni praksi na inštitutu v Amsterdamu, v skupini za nevropsihiatrične motnje, in v okviru Netherlands Brain Bank (niz. možganska banka), za potrebe magisterija na Univerzi na Primorskem v KP, jo je tja povabil njen mentor, prof.dr. Dick Swaab, tudi ustanovitelj te posebne banke, ki za raziskovalne namene hrani 4000 globoko zamrznjenih človeških možgan. V pogovoru razkriva, kako prek raziskovanja nevropeptida PACAP v hipotalamusu človekovih možgan zasleduje delovanje tega, za reakcije in počutje pomembnega peptida. Vzorci rezin zamrznjenih človeških možgan iz »Nizozemske možganske banke« foto: Zala Slabe

25 min 23 s

08.10.2018

Navdihujoča racionalnost na razstavi

Tokrat govorimo o razstavi z naslovom »Navdihujoča racionalnost«, ki (žal) nima kataloga in možnosti ogleda podob na mreži, in si jo tako lahko do 24. novembra ogledate le v Galeriji Vodnikove domačije Šiška v LJ. Gre za kratek pregled razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem od 16. st. do danes. Izbor in postavitev treh osrednjih sklopov razstave sta pripravili kuratorici izr. prof. dr. Petra Černe Ovenin doc.mag. Marija Nabernik z ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, točneje z oddelka za ilustracije. Gre za prvo tovrstno javno predstavitev znanstvene ilustracije pri nas, zato smo sogovornici za osvetlitev tematike povabili v naš studio. Razstava v galeriji foto: © Yeremie Pierre Noir

26 min 33 s

01.10.2018

Mariborske prirodoslovne zbirke!?

Tokrat o nekdanjih (iz začetka 20.st.) prirodoslovnih zbirkah v Mariboru, ki so se zaradi “spremembe namembnosti” muzejev v 50-ih letih, (tudi osrednji Prirodoslovni muzej v Ljubljani), porazgubile. Dolgoletno delo njihovega iniciatorja, mednarodno priznanega zoologa dr.Otmarja Reiserja, je bilo tako izgubljeno. Tudi pokrajinski naslednik takratnega deželnega muzeja izgubo teh zbirk pojasnjuje s citiranjem arhivov in spominov. Gost, redni profesor s Fak.za naravoslovje in matematiko Univerze v MB, dr.Franc Janžekovič pojasnjuje, zakaj bi bile zelo potrebne in koristne tudi danes, predvsem zaradi časovno primerjalnih podatkov. Osvetli pa tudi pot Mariborčana Reiserja, ki je imel zanimivo in hkrati tragično vlogo v dnevu atentata na Franca Ferdinanda v Sarajevu, 28.6.1914. Slednji se je po mestu peljal k pravkar zgrajenemu Muzeju, katerega ravnatelj je bil Reiser.

24 min 36 s

24.09.2018

GoJelly go!

Eden od večjih stranskih učinkov segrevanja in zakisevanja oceanov je predvsem v obalnih morjih naraščajoča količina želatinastega planktona oziroma meduz. Ekološkim izzivom takšnih voda se že desetletja pridružujejo vedno večje količine plastike v morju, predvsem mikroplastika. Zato je projekt 15 partnerjev “GoJelly” prvovrsten izziv, saj si je med drugim za nalogo zastavil poiskati način, s katerim bi meduze to mikroplastiko predelale. Ukvarjajo pa se tudi s kulinaričnimi aspekti rabe meduz. V oddaji sredi poteka projekta gostimo raziskovalke z Morske biološke postaje Piran (NIB), partnerja v tem projektu. To so dr. Ana Rotter (koordinatorka s strani NIB), dr. Katja Klun in dr. Tjaša Kogovšek.

21 min 7 s

17.09.2018

Srednjeveška dežela Kras!?

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

26 min 23 s

10.09.2018

Metamorfoze – kontinuiteta sprememb

Konec avgusta je v Ljubljani z motom “Metamorfoze – Kontinuiteta sprememb” potekala 15. mednarodna znanstvena konferenca organizacije DOCOMOMO. Gre za združenje arhitektov, urbanistov in družboslovcev z vsega sveta, ki deluje že trideset let, slovenski predstavniki pa so stike z njimi navezali leta 1990. Od leta 2004 je zastopnica iz Slovenije dr. Nataša Kosélj, docentka predmeta »slovenska arhitektura 20. stoletja« na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V studiu sta o letošnjih poudarkih srečanja približno tristotih ljudi z vsega sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani govorila še: dr. Damjan Prelovšek (v njegovi hiši v mestu je potekala delavnica o arhitektu Plečniku, ki je hišo prenavljal) in arhitektka Špela Videčnik iz “Biro Ofis Arhitekti”.

24 min 56 s

03.09.2018

Univerzalni genetski kod in njegov izvor

Mednarodno priznani raziskovalec iz Zagreba dr.Bojan Žagrović na dunajskem univerzitetnem kampusu Vienna Biocenter raziskuje teoretične okvire in pomembno neznanko v okviru molekularne biologije in biofizike. O teh temah na posnetku razmišlja tudi izr.prof.dr. Mojca Benčina, višja znanstvena sodelavka z zdajšnega Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Sogovornica je ena izmed najbolj prodornih sodobnih raziskovalk s področij imunologije, mikrobiologije in sintezne biologije.

24 min 2 s

27.08.2018

Dr. Angela Piskernik – naravovarstvenica

Tokrat se bomo vnovič spomnili dr. Ángele Piskernik, naravoslovke in mednarodno priznane varuhinje narave. Rodila se je na današnji dan, 27. avgusta l.1886 blizu Železne Kaple na Koroškem v Avstriji, umrla pa je 23. decembra l.1967 v Ljubljani. Kot prva Slovenka je na dunajski univerzi še pred 1.svetovno vojno opravila doktorat iz naravoslovja. Končno in po mnogih pobudah prav v teh dneh na obrobju glavnega mesta Korošica dobiva po njej imenovani del javnega prostora. Vzhodno od Kosez ob Poti spominov in tovarištva, ob „Žici“ edinega, med vojno v koncentracijsko taborišče spremenjenega evropskega glavnega mesta, pol stoletja po njeni smrti, dobivamo Park Ángele Piskernik. Planinska zveza Slovenije je nagrado za varstvo okolja poimenovala po njej, kaj in kdo pa je bila ta »najpomembnejša koroška Slovenka 20. stoletja«, bo v pogovoru povedal poznavalec njenega življenja in dela, zgodovinar Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali pred dvema letoma ob takratni 130-letnici rojstva Angele Piskernik.

24 min 46 s

20.08.2018

Je Bog pisatelj ali urar?

Gre ponovitev prispevka z naslovom »Je Bog pisatelj ali urar?«, ki ga je pred dobrim desetletjem pripravil publicist in popularizator znanosti dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof. Avtor je dolgoletni sodelavec in eden od ustanoviteljev spletne strani za popularizacijo znanosti – »kvarkadabra«. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo, avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex-nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. Ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo od 17. stoletja naprej.

21 min 40 s

13.08.2018

Učna pot Fleischmann.rebrinca v Ljubljani

Spomladi pred dvema letoma je v sodelovanju z mestno občino Botanični vrt Univerze v Ljubljani odprl naravoslovno učno pot od vrta do dvorišča ljubljanskega gradu. Tam že nekaj let uspeva rastlinski endemit – Fleischmannov rebrinec. Gre za naravoslovno dragocenost, ki se je po besedah biologov ohranila le v ljubljanskem botaničnem vrtu, ki je tukajšnja najstarejša akademska ustanova, saj šteje že 208 let. Projekt je nastal v takratnem okviru Ljubljane – zelene prestolnice Evrope. Endemit je dobil ime po Andreju Fleischmannu, ki je vrt vodil sredi 19. stoletja. Udeležili smo se ekskurzije po poti, ki sta jo vodila ravnatelj dr. Jože Bavcon in mag. Blanka Rávnjak, in ob tem posneli priložnostno reportažo. Njen namen, kot tudi pomen učne poti, je spoznavanje biotske raznovrstnosti sredi glavnega mesta. Po začetku v vrtu se je pot nadaljevala na stari cesti na grad …

26 min 7 s

06.08.2018

Vloga cianobakterij na Zemlji

V oddaji boste delček odgovora slišali v ponovljenem pogovoru z izr. prof. dr. Bojanom Sedmakom, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Govoril bo o vlogi cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalkah kisika v atmosferi Zemlje. Najbolj so nam sicer blizu kot smrdljiva strupena sluz pri »cvetenju« voda, toda njihova prvotna lastnost je pred leti spodbudila popolnoma resno zastavljeno mednarodno raziskovalno ekipo, ki so jo financirali iz Kitajske. Ta naj bi pripravila študijo o njihovi prihodnji vlogi prvotnih kolonizatork planeta Mars. Povabili pa so tudi poznavalca cianobakterij, našega današnjega gosta.

25 min 20 s

30.07.2018

Prehranska varnost v prihodnosti

Tokrat spet o izzivih prehranske varnosti v tem stoletju. Pred dvema letoma smo o tej temi govorili z prof. dr Marino Dermastia, znanstveno svetnico z Nacionalnega inštituta za biologijo. Pogovor je nastal po njenem predavanju z istim naslovom na inštitutu, na katerem že dolgo raziskuje specifične vidike biologije rastlin.

25 min 53 s

23.07.2018

Bojan Štih in Anton Peterlin o znanosti

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

25 min 53 s

16.07.2018

Obnova gozdov po žledu

Dobra štiri leta so že minila od žleda, ki je predvsem v notranjskih gozdovih povzročil izjemno gospodarsko škodo. Lastniki in gozdarska stroka so se kmalu za tem soočili še z lubadarjem in dodatno škodo. Kaj storiti z opustošenim gozdnim habitatom? Kaj na novo saditi in kako se lotiti obnove goličav v poškodovanih gozdovih ob upoštevanju zakonitosti njihove ekologije, o tem in tudi drugih izzivih gozdarski stroki govori prof. dr. Robert Brus s Katedre za gojenje gozdov na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire z ljubljanske Biotehniške fakultete. Pogovor z njim v prostorih fakultete pod ljubljanskim Rožnikom smo začeli z vprašanjem, kaj je žled pravzaprav pomenil za sam gozdni habitat?

25 min 21 s

09.07.2018

Kako in zakaj propadajo naravoslovne zbirke

Tokrat govorimo o naravoslovnih zbirkah v svetu in pri nas. Prirodoslovni muzej Slovenije jih je pred dobrega pol stoletja imel več kot jih premore danes. En milijon njihovih t.im. »prirodnin« ali naturalij v nekaj depojih leži na tisoč kvadratnih metrih površin. Stanje je tako kritično, da je pretekli petek dopoldan na peti seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, o problematiki razmer v naravoslovnem muzealstvu in položaju Prirodoslovnega muzeja Slovenije potekala obravnava. Na »dolgo brado« problematike tukajšnih propadajočih naravoslovnih zbirk je z vso resnostjo spregovorila tudi podpora Univerz v Ljubljani in Mariboru, Nacionalnega inštituta za biologijo, Geološkega zavoda Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti izjavi s pomenljivim naslovom – »Naravoslovna skupnost proti drugemu aleksandrijskemu požaru«. Pri podpori vodilnih akademskih institucij je imel osrednjo vlogo tudi predsednik muzejskega strokovnega sveta prof.dr.Boris Kryštufek, sicer vodja Kustodiata za vretenčarje in visokošolski učitelj na obeh osrednjih slovenskih univerzah. Pogovor z njim, ki naj osvetli globino potrebe po ureditvi naravoslovnih zbirk in osvetlitvi njihovega pomena za moderno državo in družbo, smo začeli s primerom izpred šestih let – ko se zaradi pomanjkanja celovitih zemljevidov flore in favne pri nas nobena zadevna ustanova ni upala komentirati takratnega povečanega števila glodalcev po celi državi. Brošura PMS o letošnjih predavanjih z uvodno študijo B.Kryštufka o »Prirodoslovnih zbirkah od razsvetljenstva do izzivov 21.stoletja« POVEŽI NA HYPERLINK: http://www.pms-lj.si/si/files/default/Za-medije/2018%20ELKD/ELKD/PMS_predavanja2018-mali.pdf Foto: "Severna fasada iz še neizvedenega projekta novi Prirodoslovni muzej Slovenije" (vir PMS)

26 min 52 s

Stran 7 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov