Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Pogled v znanost

448 oddaj

448 oddaj


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


01.07.2019

Atlas ptic Slovenije in stanje populacij

Ste vedeli, da je nezakonita pašteta iz jezikov ptic pevk nesramno draga kulinarična poslastica, ki jo naročajo celo predsedniki držav? Krivolov in tihotapljenje ubitih ptic ni nič novega – tako kot niso novost tovrstne kulinarične perverzije. Slovenija premore 250 let stare sezname ptic, ki pripovedujejo zgodbo o stanju populacij in predvsem okolja. Natančno podobo stanja ptic pri nas z zemljevidi poseljenosti, gostoto, natančnimi fotografijami in drugimi podatki razkriva povsem novi Atlas ptic Slovenije, ki je po Geistrovem ornitološkem atlasu iz leta 1995 plod skoraj petnajstletnega dela. Več kot šeststo prostovoljcev je pri popisu 239 vrst sodelovalo s strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic. V oddaji bomo govorili, zakaj je daleč najbolj ogrožena vrsta pri nas vrtni strnad in čemu so uredniki nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. Atlas je dokaz, da je državljanska znanost še vedno živa in uspešna, kar pa ne velja za prihodnost slovenskih ptic. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: DOPPS

25 min 41 s

24.06.2019

Preglova nagrada 2019 Kemijskega inštituta za dosežke v znanosti dvema raziskovalcema

Komisija za priznanja in nagrade na Kemijskem inštitutu v Ljubljani je Preglovo nagrado 2019 za izjemne dosežke v znanosti nedavno podelila dvema prodornima raziskovalcema z inštituta. Višja znanstvena sodelavka, doc.dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo (D11), jo je prejela za razumevanje delovanja živalskih in rastlinskih patogenih mikrobov, kar je med drugim pokazala na primeru struktur porotvornih proteinov, (ti tudi pri človeku opravljajo predvsem obrambno nalogo). Te ugotovitve ene od začetnic tukajšne krioelektronske mikroskopije imajo velik potencial v biotehnoloških in biomedicinskih aplikacijah. Znanstveni svetnik prof.dr. Matej Praprotnik, od nedavnega tudi vodja Teoretičnega odseka (D01), sicer pa vodja Laboratorija za molekularno modeliranje in profesor biofizike na FMF v Ljubljani, je letošnjo Preglovo nagrado (KI jih podeljuje za dosežke v zadnjih 5 letih), dobil za razvoj novih računskih pristopov in njihovi uporabi v simulacijah kompleksnih molekularnih sistemov. Je tudi avtor metode AsResS, ki sklaplja fine in grobozrnate molekulske modele v simulaciji. Sicer je predsednik Društva biofizikov Slovenije in podpredsednik znanstvenega sveta PRACE (evropske mreže visokozmogljivega računanja). Citiranju objav v znanstvenih revijah smo se v pogovoru izognili, pa ne zaradi nepomembnosti temveč predvsem zaradi vsebine in poteka živahnega pogovora, ki se je razvil med sodelujočimi na temo sodelovanja »računarjev« in »eksperimentalistov«. Ob pomoči zmogljivih računskih strojev je šele postal mogoč optimalen razvoj sodelovanja obeh »struj« pri raziskavah. Prejemnika Preglove nagrade Kemijskega inštituta 2019 za posebne dosežke v znanosti (vir: Kemijski inštitut)

30 min 16 s

17.06.2019

V Postojni ves teden o hidrogeologiji krasa

V organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne se danes tam začenja že 27. Mednarodna krasoslovna šola z več kot 160 udeleženci iz 30 držav. Letošnja tema je “Kraška hidrogeologija – raziskovalni trendi in uporaba izsledkov“. Potekala bo ves teden do vključno petka, 21. junija. Karbonatni vodonosniki v kraškem podzemlju hranijo znatne količine podzemne vode, pomembnega vira pitne vode. Približno polovici teh potreb pri nas zadostimo prav od tu, krasoslovci pa ocenjujejo, da jo z teh virov po vsem svetu pridobijo približno tretjino. Zaradi svojih značilnosti je to okolje zelo ranljivo, ogroža ga predvsem onesnaževanje in prekomerno koriščenje vodnih virov. Za kvalificirano varovanje kraških vodonosnikov je nujno potrebno poglobljeno znanje o značilnostih toka in skladiščenja vode, njeni razpoložljivosti in sprotno spremljanje kakovosti. O tekočih projektih iskanja kraških vodonosnikov in o pričakovanjih na tem mednarodnem strokovnem simpoziju nam je več povedala ena od strokovnih vodij tokratne šole, dr. Nataša Ravbar iz postojnskega inštituta. Foto: Merilna točka v jami v Ždinku (avtor dr.Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU)

25 min 10 s

10.06.2019

Za razumevanje družbe z G. Debordom naprej

Davnega l.1967, leto pred bolj slovitim ’68, je francoski situacionist Guy Debord (1931-1994) izdal knjigo s preprostim naslovom »Družba spektakla". Prevod smo pri nas dobili 3 desetletja pozneje. Debord je bil eden prvih, ki so po vojni razumeli in znali tudi napisati, zakaj so bila evropska urbana središča vsako leto bolj podrejena le kovanju dobička in ne življenju prebivalcev. In zakaj so izgubila svoj nekdanji, pa čeprav kolonialni »spleen«. Mi smo še pred objavo prevoda leta 1998 objavili odlomek, (izšlo l.1998 v zbirki Koda pri Študentski založbi v LJ, prevod Meta Štular), ki lepo ponazarja, kaj se je z evropsko urbano in sicerjšno civilizacijo dogajalo v desetletjih po vojni. Gre za vseobsegajočo kritiko socialnih in političnih manifestacij sodobnih oblik produkcije, zlasti medijske produkcije kulture in ideologije spektakla. »Spektakel« v razlagi Deborda torej ni »le zaporedje sličic«, temveč družbeno razmerje med ljudmi, ki ga posredujejo podobe v medijih. (Prvo objavo na našem programu l. 1998 v oddaji Umetni svetovi je pripravil Marjan Kokot, ki jo je tudi urejal)

23 min 26 s

03.06.2019

Biološka invazija rib na sever Mediterana

Pred Svetovnim dnevom oceanov (8. junij) se pogovarjamo o eni od posledic otoplitve Sredozemskega morja, o biološki invaziji oziroma razširjenosti 75 vrst rib, ki so se v zadnjem času začele naseljevati v severnem delu našega osrednjega morja, tudi na njegovem skrajnem severu, Tržaškem zalivu. Posebnost zbranih podatkov v članku v reviji »Global Change Biology« pa je, da so jih raziskovalci iz 9 sredozemskih držav zbrali od 500 ribičev. O novi spoznavni enoti raziskovalcev morja – Local Ecological Knowledge(lokalno ekološko znanje) govori izkušeni morski raziskovalec in potapljač iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej. Na fotografiji plenilska skakavka (pomatomus saltatrix), z južnega se seli v severni Mediteran (vir: http://txmarspecies.tamug.edu/fishdetails.cfm?scinameID=Pomatomus%20saltatrix )

26 min 51 s

27.05.2019

Trajnostna proizvodnja ferenomov za kontrolo škodljivcev v kmetijstvu

Tokrat bomo spomnili na letos že osmi po vrsti Dan očarljivih rastlin (24. maj), ki so ga v Biološkem središču v Ljubljani pripravili z raziskovanjem biologije rastlin in podobnimi naravoslovnimi vedami ukvarjajoči se univerzitetni, muzejski, ljubljanski občinski in društveni zanesenjaki. Predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin, docentka dr. Špela Baebler je na, predvsem mladini namenjeni petkovi prireditvi sodelovala na stojnici projekta SUSPHIRE, ki se že drugo leto ukvarja s »trajnostno proizvodnjo feromonov za kontrolo škodljivcev v kmetijstvu«. Biologinja raziskovalka in znanstvena sodelavka Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in slovenska koordinatorica tega 3-letnega projekta je najprej nekoliko osvetlila petkov Dan očarljivih rastlin, nadaljevala pa z opisom projekta. Projekt SUSPHIRE skuša razviti okolju neškodljiv način zmanjšanja škode, ki jo škodljivci povzročajo kmetijstvu foto: https://cdn.iflscience.com/images/067f58e2-537e-5193-88bd-21fe137ee38b/extra_large-1528380871-cover-image.jpg

26 min 14 s

20.05.2019

Raziskovalci s Kemijskega inštituta prišli do učinkovitega absorbcijskega premaza

Raziskovalci s Kemijskega inštituta so nedavno v reviji Energy&Environmental Science objavili rezultate več kot pol desetletja trajajoče raziskave s širšega področja tehnologije “koncentriranih sončnih elektrarn” oz CSP, kar so inicialke za »concentrated solar power«. V pogovoru predstavljamo potek dolgoletne raziskave, do kakšnih absorbcijskih premazov so v laboratoriju prišli, in kako pomemben je bil pri tem računsko-modelski opis procesa staranja premaza, na podlagi katerega je zdaj možno napovedati njegovo življensko dobo, v končni instanci pa ponuditi ceno električne energije, ki je konkurenčna tisti iz termoelektrarn. Gosta sta, dr.Ivan Jerman, vodja raziskave in hkrati skupine za razvoj premazov na Odseku za kemijo materialov in izr.prof.dr. Franci Merzel, fizik, ki trenutno vodi Teoretični odsek na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Foto Sončna elektrarna Ashalim v Izraelu (vir: Kemijski inštitut)

26 min 13 s

13.05.2019

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

21 min 30 s

06.05.2019

Pogled v znanost

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju “popularizacije znanosti”.

26 min 35 s

29.04.2019

“Učna pot ljubljanskega endemita”

V Ljubljani že nekaj let na jugovzhodni pristopni poti na grajski grič obstaja naravoslovna učna pot od Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa do grajskega dvorišča. Imenuje se po tukajšnem rastlinskem »endemitu«: Fleischmannovem rebrincu, ki se je ohranil po zaslugi te, sicer najstarejše delujoče akademske ustanove pri nas (ust. 1810). Navadni »rebrinec« je bil tu in v širši okolici pred prihodom krompirja v ta del sveta ena od temeljnih zelenjav za prehrano človeka. V teh pomladnih dneh bomo znova osvežili spomin na to učno pot v srcu glavnega mesta, ki jo je botanični vrt pred 3 leti pripravil v sodelovanju z mestno občino in gradom. Ekskurzijo sta vodila, vodja »vrta« dr.Jože Bavcon in njegova kolegica, mag. Blanka Ravnjak. »Fleischmannov rebrinec je ime dobil po enem od naslednikov ustanovitelja vrta Franca Hladnika, Andreju Fleischmannu iz Beričevega pri Ljubljani. Namen poti je spoznavanje bogate biodiverzitete sredi glavnega mesta in razumevanje zaraščanja kulturne krajine.

25 min 48 s

22.04.2019

Monografija o rimski vojaški opremi v reki Ljubljanici

Na dan, ko večina krščanskega sveta slavi spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih, njegovo smrt pa so po ohranjenih besedilih sodeč povzročili vojaki in uradniki rimske vojske v zasedeni antični Palestini, se bomo v oddaji odpravili k sledovom orožja te vojske, pa ne tam temveč pri nas. V obdobju življenja tega palestinskega Juda so bili namreč tudi v ljubljanski kotlini blizu grajskega griča, na tleh takrat že obstoječe rimske naselbine (za časa cesarja Klavdija poimenovana Colonia Aemona Ivlia Clavdia) v polnem zamahu procesi priključevanja osvojenega prostora takratni Italiji. Nekaj njihovega orožja se je ohranilo tudi v muljasti strugi Ljubljanice na Barju. Arheologinja, dr. Janka Istenič, vodja oddelka za arheologijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je pretekli teden s kolegi v muzeju predstavila svojo obsežno monografijo o »rimski vojaški opremi iz reke Ljubljanice«. Podnaslov »Arheološke in naravoslovne raziskave« priča o obogateni naravi te obsežne knjige, v kateri je eno poglavje sopodpisal tudi fizik, dolgoletni sodelavec slovenskih arheologov, prof.dr. Žiga Šmit z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V pogovoru z njima več o omenjenem širjenju, ki so ga med drugim arheologi zasledili tudi z najdbami značilnih mejnih elementov med agrom Ogleja (Aquileia) in Emone.

22 min 45 s

15.04.2019

3-dimenzionalno modeliranje kulturne dediščine

Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je nedavno potekala mednarodna znanstveno-delavnica za slovenske akterje s področja varovanja in ohranjanja kulturne dediščine v okviru 3-letnega projekta INCEPTION. Ta se ukvarja z uvajanjem inovacij s področja 3-dimenzionalnega modeliranja kulturne dediščine. Koordinator projekta pri nas je prof.dr. Roko Žarnić s Katedre za preizkušanje materialov in konstrukcij na omenjeni fakulteti Univerze v Ljubljani. Najprej je sogovornik osvetlil temeljni obris 3-letnega projekta (2017-201919), ki se bo sklenil junija letos.

24 min 17 s

08.04.2019

Poznavanje ekologije kraških jam

Četrt stoletja je minilo od odkritja, po nekaterih ocenah več kot 30 tisoč let starih jamskih slikarij v jami Chauvet v južni Franciji. Množičnemu turističnemu obisku jam in katastrofalnim posledicam na njihovo notranjost zaradi toksinov so se tam izognili z izgradnjo replike. Ohranjanje notranjosti jam pa še vedno ostaja izziv za odgovorne strokovnjake, saj so celovite študije ekologije, taksonomije in biodiverzitete pred soncem skritega podzemlja razmeroma redke. Pri nas je po njih poznan prof.dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Kot takega in med drugim kot avtorja rezultatov dolgoletnega spremljanja »jame Velika Pasica pri Igu«, in pisca istoimenske strokovne knjige, so ga pred dvema letoma prek UNESCA povabili na posvetovanje v Parizu, namenjeno ohranjanju slovitih jam s prazgodovinskimi slikarijami, kot sta na primer Altamira in Lascaux v Španiji in Franciji. Kmalu po povratku se je oglasil v našem studiu in povzel izkušnje svojih raziskav in srečanja v Parizu. Pogovor se je začel z njegovim pojasnilom, kaj v njegovi študiji o jami pri Igu je mednarodne strokovnjake prepričalo, da so ga povabili na srečanje UNESCA! Anton Brancelj v jami Pasica (foto: Jože Suhadolnik)

25 min 5 s

01.04.2019

Goriški izobraženci skozi "preteklost"

Tokrat je gost zgodovinar, doc.dr. Željko Oset z Univerze v Novi Gorici, ki je uredil nedavno izdani zbornik besedil z naslovom »Goriški izobraženci skozi zgodovino«. Devet prispevkov v njem skuša obdobje Goriške od 17. pa do konca 20. stoletja povzeti z oživitvijo spomina na ključne izobraženke in izobražence, ki so bodisi izhajali bodisi preživeli dele svojih življenj v tej z več etnijami še danes poseljene politično-geografske entitete. Za začetek je gost pojasnil pot do nastanka zbornika. (vir: Univerza v Novi Gorici)

23 min 50 s

25.03.2019

Pomembnost preučevanja opraševalcev

Pretekli teden se je začela pomlad, in z njo mnogi procesi, ki jim ponavadi rečemu prebujanje narave. Z neprecenljivo pomembnim aspektom – s preučevanjem vloge opraševalcev v naravnem okolju, predvsem pa pri pridelavi hrane – se že dolgo ukvarja doc.dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Sam čebelar, je že kot otrok na očetovo pobudo začel gojiti čmrlje, ki spadajo k t.im. »divjim opraševalcem«. Lanska jesenska predstavitev prve slovenske raziskave o njihovi vlogi v kontekstu pridelave hrane za ljudi, je marsikomu »odprla oči« glede pomembnosti njihove vloge pri teh naravnih procesih, na katere pa le tržnim zakonitostim in pretirani rabi toksičnih umetnih gnojil zavezano kmetijstvo, vpliva uničujoče. V pogovoru je najprej povedal, kaj se trenutno po zimskem počitku dogaja z opraševalci, nadaljeval pa s spoznanji njihovega dolgoletnega preučevanja, med drugim tudi, kaj naj bi bili temelji strategije upravljanja s temi, za večino živih bitij pomembnimi sodobniki.

24 min 54 s

18.03.2019

Novi embalažno-grafični center v ICP

Leta 1947, za potrebe vse tedanje jugoslovanske papirniške industrije ustanovljeni Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane, je po desetletjih razvoja in prilagajanja razmeram še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru. Premore dve raziskovalni skupini (za papirništvo in za embalažo), pred kratkim pa so v prostorih kjer imajo stroj za proizvodnjo posebnih (tudi arhivskih) vrst papirja, postavili novi embalažno-grafični center. Z razvojno-raziskovalne dejavnostjo nameravajo doseči inovativne preboje predvsem na področju trajnostno zasnovane embalaže. Gosta v studiu, dr.Igor Karlovits, vodja novega centra in Barbara Šumiga, koordinator vloge ICP v centru odličnosti InnoRenew (infrastrukturni projekt za razvoj trajnostno naravnane prestrukturacije dela gospodarstva ob pomoči RR – tu ga usklajuje Univerza na Primorskem v Kopru – iz katerega je ICP dobil večino sredstev za opremo centra), bosta V ŽIVO poskušala osvetliti cilje in pojasnila razvojno-raziskovalno delo v novi pridobitvi. Vir: ICP

25 min 6 s

11.03.2019

Kanabinoidi konoplje proti različnim rakom

Tokrat o lastnostih t.im kanabinoidov konoplje pri pionirskih raziskavah zdravljenja različnih vrst raka. Vse skupaj se opira na posebno lastnost fiziologije organizmov (v rastlinah se imenujejo fitokanabinoidi), in njihovem učinkovanju skozi endokanabinoidni sistem pri človeku. Naše telo proizvaja endokanabinoide v živčnih celicah, služijo pa kot signalne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in se najbolje opiše s petimi velelniki- jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj. Kaj pa imajo omenjene spojine opraviti z vlogo konoplje pri zdravljenju raka, bosta v pogovoru povedali gostji, ki smo ju pretekli teden obiskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer sta pripravili predavanje o “konoplji v boju proti rakavim boleznim“. Nekdanja dolgoletna direktorica prof.dr. Tamara Lah Turnšek se z biologijo raka ukvarja že desetletja, doc.dr. Tanja Bagar, predsednica strokovnega sveta mednarodnega inštituta za kanabinoide, pa od začetka svoje raziskovalne poti. Pogovor smo začeli z neznanko, kaj sploh je ena od temeljnih fizioloških lastnosti organizma – »endokanabinoidni sistem«, in čemu služi v telesu!

26 min 54 s

04.03.2019

Začeta raziskovalna avantura baterij prihodnosti

Kemijski inštitut iz Ljubljane, točneje Odsek za kemijo materialov je vključen v mednarodni projekt “Battery2030+“, ki vključuje 17 partnerjev iz 9 evropskih držav (izbrali so ga v okviru Usklajevalnega in podpornega ukrepa “Obzorja 2000”). V enem letu naj bi vzpostavili temelje za obsežen 10-letni evropski raziskovalni projekt s temeljnim ciljem: vzpodbuditi in doseči “baterije prihodnosti”. Skupina je pripravila tudi “Manifest“. Politično je pobudo podprl tudi podpredsednik komisije EU podpredsednik, komisar Maroš Šefčovič. S strani Kemijskega inštituta slovenski del v pobudi usklajuje izr.prof.dr. Robert Dominko, izkušeni raziskovalec na področju novih vrst baterij kot pomembnega dejavnika v prehodu v brezogljično ekonomijo. V pogovoru nam bo osvetlil mnoge aspekte pobude. (Foto vir: http://battery2030.eu/ )

26 min 38 s

25.02.2019

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

21 min 35 s

18.02.2019

210 letnica rojstva Charlesa Darwina

Današnja gostja, dr. Petra Golja je na Darwinov rojstni dan, 12. februar (1809) v okviru mednarodne pobude Mednarodni Darwinov dan, objavila poslanico in imela preteklo nedeljo predavanje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Že z naslovom “Darwinova revolucija na ramenih velikanov“, in z izhodiščem razlikovanja med znanstveno teorijo in verjetjem, je na primeru poteka Darwinovega spoznanja o izvoru vrst (evolucija) nakazala pomembnost razumevanja in ne verjetja v znanstveno teorijo o naravnem izboru. Ne glede na to, da je bil duhovnik, je bil prvi z razlago raznolikosti življenja na planetu brez posredovanja nadnaravne sile. V sodobnem svetu lažnih novic in podatkov je tako zelo pomembno, da razumemo in razlikujemo in ne, da kar verjamemo v trditve, ki na prvi pogled ugajajo našim vrednotam. Sogovornica je izredna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

23 min 38 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov