Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Pogled v znanost

455 oddaj

455 oddaj


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


05.10.2015

Zlati gimnazijci v sintezni biologiji - iGEM 2015

Na odmevnem mednarodnem tekmovanju iGEM – International Genetically Engineered Machine competition – na MIT-u v Bostonu konec septembra je ekipa osmih slovenskih gimnazijcev iz sedmih gimnazij nadaljevala uspehe študentskih predhodnic z mentorjem prof. dr. Romanom Jeralo. Tokratni mentor, dr. Albin Pintar, tudi s Kemijskega inštituta, bo s kolegico dr. Marino Klemenčič (UL – FKKT), specialistko za sintezno biologijo, osvetlil, zakaj je žirija podelila zlato priznanje kot najboljši srednješolski ekipi za opis reprogramiranja bakterije, ki proizvaja biobutanol – po kemičnem ustroju podoben bencinu –, s katerim bi lahko v obstoječih motorjih z notranjim izgorevanjem uporabljali ta obetavni nadomestek naftnih derivatov. Pripravlja Goran Tenze.

24 min 40 s

28.09.2015

DEKT 2015 – evr. industrijska in tehniška dediščina

Evropa je domovina industrijske revolucije. V okviru letošnjih 25-ih Dnevov evropske kulturne dediščine (osrednja tema v SLO je »praznovanja«) je podtema DEKD 2015 industrijska in tehniška dediščina. Gre sicer za osrednjo letošnjo skupno temo DEKT 2015 v 32 evropskih državah. O tej pomembni sledi evropske dediščine in o tem, kako jo vrednotimo pri nas, bosta spregovorila direktorica Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri Natalija Polenec in dr. Orest Jarh, predsedniko Sekcije za tehniško dediščino pri Skupnosti muzejev Slovenije in nekdanji direktor TMS.

25 min 18 s

21.09.2015

Na sledi zakonitostim v podatkih

Metodologija je veda, novinarstvo pa veščina, ki znanstvena spoznanja prevede v večini razumljiv jezik, je na predstavitvi knjige »Metode raziskovanja v družbenih vedah« dr. Mojce Vizjak Pavšič poudaril avtor dela »Omrežje moči …«, novinar dr. Ali Žerdin. Avtorica v pogovoru pojasnjuje tri desetletja svojega sledenja razvoju matematičnih metod v statistiki (meritve lastnosti posamičnih enot) do analiz omrežij pri nas in v svetu. Te so tudi zaradi vse bolj zmogljivih računalnikov omogočile merjenje odnosov med enotami oz. omrežji (zakonitostmi v podatkih). Bolj znan primer rezultata teh metod so npr. infografike.

24 min 39 s

14.09.2015

Nanoceluloza kot izziv in razvojni potencial

Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili nov, inovativen in poceni postopek za pridobivanje nanoceluloze. Gre za biopolimer (lesna masa npr.), ki pa ima izjemne mehanske lastnosti (5x lažja in 5x močnejša od jekla npr.) Postopek je znotraj Evropske unije že patentiran. Vodja projekta nanoceluloze iz Lab. za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Matjaž Kunaver pojasnjuje osrednje lastnosti in možnosti rabe nanoceluloze. Pripravlja Goran Tenze.

25 min 6 s

07.09.2015

Rimski deblak

Dve tisočletji star 16 metrski deblak, ki so ga člani Zavoda za podvodno arheologijo poleti dvignili z dna Ljubljanice pri Vrhniki, in od takrat domuje na ZVKD v LJ, bodo predvidoma začeli konservirati konec meseca. V pogovoru osvetlimo priprave na dvig, pomen te najdbe in postopek konserviranja. Gostji sta vodja Naravoslovnega oddelka v Restavratorskem centru ZVKD dr.Katja Kavkler in arheologinja Daša Pavlovič, članica Zavoda za podvodno arheologijo.

22 min 7 s

31.08.2015

Inštitut za celulozo in papir

Papir lahko naredimo tudi doma. Recept: zmečkani koščki časopisa, voda, mizarsko lepilo, valjar in ravna površina. Ko se posuši, ga lahko uporabljamo, kakšen je, pa vam lahko podrobneje povedo na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani, ki je pomembno infrastrukturno središče papirništva v širši regiji. Nedavno se je tam končalo še eno obdobje izobraževanja papirničarjev. Toda na ICP imajo tudi akreditirani laboratorij za papirništvo, torej enote za kemične in mikrobiološke analize. V svoji lastni tiskarni med drugim izdelujejo tudi arhivski papir. O njihovem delu, razvoju in raziskavah v oddaji govorita vodja Laboratorija za papirništvo Matej Šuštaršič in direktorica, magistra Mateja Mešl. Oddajo pripravlja Goran Tenze.

26 min 3 s

24.08.2015

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

26 min 33 s

17.08.2015

Molekula v naravoslovju

Pojem molekule kot najmanjše enote živega sveta ni več vezan na vedo o kemiji, še več: le z njenimi spoznanji je predvsem na impulzivnih sodobnih področjih, kot so npr. biotehnologije, tako rekoč nemogoče razumeti življenjske procese, predvsem v predmetih raziskav, posvečenih vedam o življenju. Za popularizacijo razumevanja vloge molekule v sodobnem naravoslovju je med drugimi nekaj malega, a pomembnega prispeval tudi britanski publicist Philip Ball, nekdanji urednik pri reviji NATURE, sicer pa fizik in kemik. Pri nas je njegova poljudnoznanstvena knjiga »Molekule. Zelo kratek uvod« pred nekaj leti izšla v prevodu Gregorja Zupančiča, nekdanjega predstojnika katedre za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti. Dr. Zupančič je izčrpno povzel spremembo razumevanja vloge in pomena molekule v sodobnem naravoslovju.

25 min 43 s

10.08.2015

Taksonomija v biologiji

Tokrat bomo govorili o »taksonomiji v biologiji«. Znanstvena spoznanja o mikro- in nanoravneh živih celic ter orodja, ki so jih v zadnjih desetletjih omogočila, so sodobno biologijo spremenila v množico specializiranih biotehnoloških izzivov. Ob vsem tem je stara sistematika vrst oziroma »taksonomija« ostala bolj ali manj v okviru stare paradigme. Sogovornik v oddaji, agronom dr. Klemen Eler, je po izidu knjige o »telohih v Sloveniji« pred dobrima dvema letoma kot eden od treh avtorjev v pogovoru dopolnil svoje razmišljanje iz študije o dilemah določanja vrst telohov v razpravo o statusu taksonomije v naravoslovju in njenem nič kaj zavidanja vrednem ugledu v sodobni delitvi znanosti pri nas. Takrat je nastal tudi ta pogovor. Klemen Eler je asistent na katedri za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin biotehnološke fakultete univerze v Ljubljani.

23 min 53 s

03.08.2015

Vidiki svetlobe (2/2)

V okviru poletnih pogovorov o vidikih svetlobe nadaljujemo z gostjo, doc. dr. Marto Klanjšek Gunde iz Laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V prejšnji oddaji je poznavalka fizikalne danosti, ki temeljno omogoča življenje, predstavila del svojih izkušenj z vplivom svetlobe na materiale, točneje, temeljni pregled tehnologij virov umetne svetlobe skozi čas, dotaknili pa smo se tudi zaradi novosti še premalo znanih škodljivih učinkov tako imenovanih varčnih svetilk. V današnjem pogovoru pa gostja spregovori o bogati tradiciji strokovnosti na področju izdelave industrijskih in javnih svetil v Sloveniji, in o svojih raziskavah razmišlja tudi v luči prepoznavanja tveganih aspektov novih tehnologij virov umetne svetlobe na živa bitja. Pripravlja Goran Tenze.

21 min 35 s

27.07.2015

Vidiki svetlobe (1/2)

Tokrat boste slišali pogovor, v katerem je doc. dr. Marta Klanjšek Gunde iz Laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani osvetlila različne vidike svetlobe. S to vrsto valovanja, predvsem pa z učinkovanjem svetlobe na materiale, vid in hormonsko ravnotežje se ukvarja že dolga desetletja. V prvem delu pogovora najprej spoznamo temeljni oris virov umetne svetlobe skozi čas, dotaknemo pa se tudi do pred kratkim še neznanih škodljivih učinkov tako imenovanih varčnih svetilk.

20 min 29 s

20.07.2015

"Prenos informacije s svetlobo"

V nekaj vročih poletnih tednih bomo ponovili na moč svetlobe usmerjene pogovore zadnjih let. Začenjamo s prenosom informacij s svetlobo. Vodja »F5- Odseka za fiziko trdne snovi IJS« in prof.dr.Igor Muševič (tudi UL-FMF), je ob 1. obletnici objave Intelovega odkritja o svetlobnem prenosu informacije v mikrovezju 23.julija pred 4 leti pojasnjeval ta aspekt fotonike. Dodatni povod pogovora je bil njegov članek o »vozlih in spletih v koloidnih tekočinah« v reviji SCIENCE l.2011. Pripravlja Goran Tenze.

27 min 51 s

13.07.2015

Golob selec in biološka diverziteta

V Prirodoslovnem muzeju Slovenije v LJ je bilo v okviru razstave "ŽIVELA EVOLUCIJA!" do četrtka videti redek primer že pred sto leti izumrle živali - nagačenega goloba selca (ectopistes migratorius)  izposojenega iz Zoološke zbirke Karlove Univerze v Pragi. Na razstavi so ga že nadomestili s fotografijo. Gre za globalno iztrebljeno živalsko vrst. V 19. stoletju jih je zahodni človek na ozemlju ZDA pobil na desetine milijard. Zadnjega v naravi so tam ustrelili l. 1900. Ko je v Živalskem vrtu v Cincinnatiju 1. septembra 1914 nekaj po poldnevu prenehala dihati samica Martha, je živalska vrsta dokončno izumrla. Kot nagačen je »preživel« samo še v muzejskih zbirkah. Vodja kustodiata za vretenčarje PMS prof. dr. Boris Kryštufek bo povedal, kaj se z ekosistemi zgodi ob izumrtju vrste, in tudi zakaj je za čisto okolje, vodo v njem in zrak pomembna raznovrstnost živih bitij z rastlinami vred v vodi, zemlji in zraku. Pripravlja Goran Tenze.

25 min 15 s

06.07.2015

Projekt FENIKS

Arhitekt Juan Pablo Maschio že nekaj let živi v Sloveniji, zelo resno pa se je lotil svojevrstnega načina opozarjanja na ohranjanje kulturne dediščine. V okviru "Projekta Feniks" iz grajskih razvalin izdela digitalne rekonstrukcije, o njihovem pomenu za identiteto tudi predava občasno. V TIC Postojna bo celo poletje odprta njegova razstav fotografij in digitalnih rekonstrukcij  z naslovom »Dvorec Haasberg se prebuja«. Čeprav potomec primorske emigracije iz 1. svetovne vojne, se je jezika naučil šele tu. Njegova energija in vztrajnost sta temeljni razlog za vabilo na pogovor, ki ga pripravlja Goran Tenze. Pripravlja Goran Tenze.

27 min 24 s

29.06.2015

Industrijska konoplja

Zadruga KONOPKO se je pred kratkim z zmago na državnem finalu uvrstila na mednarodno tekmovanje ClimateLaunchPad! septembra letos v Amsterdamu. V pogovoru s predsednikom zadruge Davidom Geršakom in članico Alenko Zapušek  bomo osvetlili razloge za vsestransko uporabnost te starodavne kulturne rastline, področja rabe, biološke prednosti, slabosti, občutljivost, predvsem pa opisali izkušnje z rabo industrijske konoplje v okviru obnovljivih virov in vzdržnega razvoja. Pripravlja Goran Tenze.

23 min 27 s

22.06.2015

Zois jih je hotel v kranjščini

Žiga Zois, (v lastnih virih Sigismondo, od 1796 po V.Vodniku pri Slovencih Žiga - Sigismondo bi bilo po slovensko Zmago) je bil najbogatejši Kranjec, ker je izhajal iz družine kapitalista in ne dednega plemstva. Gost v oddaji dr.Goran Schmidt, dramaturg, literarni zgodovinar, zasebno pa tudi jamar, je v arhivih NUK-a in Arhiva RS, v Zoisovih fondih našel "rudarska poročila nadzornikov" Zoisovih rudnikov blizu Jesenic in starodavnih rudokopov na Pokljuki v slovenskem jeziku od 1788-1819. Tega leta je umrl finančni in splošni podpornik razsvetljenstva na Kranjskem. Do leta 1945 se tovrstna poslovna poročila lastnikom rudnikov niso več pisala v slovenskem jeziku. Pripravlja Goran Tenze.

27 min 37 s

15.06.2015

Elektroporacija kot pojav in orodje

»Če celico izpostavimo električnemu polju ustrezne jakosti in trajanja, pride do povečanja prepustnosti celične membrane. Ta pojav imenujemo elektroporacija oz. elektroper-meabilizacija«, med drugim preberemo na straneh Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko UL. Perspektivnost te metode, orodja in hkrati pojava, bo opisal vodja laboratorija (od 1998) in hkrati predstojnik Katedre za biomedicinsko tehniko, prof. dr. Damijan Miklavčič. Gost septembra v Portorožu organizira prvi svetovni kongres o elektroporaciji v biologiji in medicini ter na temo hrane in okoljskih tehnologij.  Povezuje Goran Tenze.

26 min 13 s

08.06.2015

Mikroorganizmi kot pokazatelji onesnaženosti morja

Ob današnjem mednarodnem dnevu oceanov predstavljamo pogovor z znanstveno svetnico prof. dr. Valentino Turk, ki koordinira delovno področje mikrobne ekologije morja na Morski biološki postaji Piran (NIB). Zaradi kratkosti življenja, majhnosti in tako dovzetnosti na manjše količine anorganskih in tudi biotoksinov so prostemu očesu povečini nevidni organizmi pravšni za spremljanje onesnaženosti vode, v tem primeru morja. Slovenska predstavnica v Medvladni oceanografski komisiji OZN prof. dr. Alenka Malej (MBP Piran-NIB) pa bo osvetlila vlogo tega medvladnega telesa. Povezuje Goran Tenze.

26 min 34 s

01.06.2015

O tehnologiji in etiki reševanja slikarskih umetnin

Tokrat izpostavljamo pomembnost restavratorjev in konservatorjev pri ohranjanju dediščine. Ob razstavi oddelka za restavratorstvo ALUO-UL v ljubljanskem magistratu z naslovom »Poteze v sozvočju – reševanje modernih in sodobnih umetnin«, njen namen je izpostaviti tehnološka in etična vprašanja konserviranja in restavriranja, spregovorita prodekanja za študijske zadeve izr.prof.mag.Lucija Močnik Ramovš in izr.prof.mag.Tamara Trček Pečak. Povezuje Goran Tenze. na sliki Plakat razstave

23 min 4 s

25.05.2015

Razvoj litij-žveplovih baterij

Gost, dr.Robert Dominko s Kemijskega inštituta v LJ v okviru 4-letnega projekta HELIS koordinira 94 raziskovalcev v nadaljevanju razvoja zmogljivega in cenejšega litij-žveplovega akumulatorja za električna vozila. O izzivih, dosežkih, pričakovanjih in omejitvah pri raziskavah s tem povezanih snovi več v pogovoru, ki ga pripravlja Goran Tenze.

24 min 24 s

Stran 14 od 23
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov