Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sedmi dan

771 oddaj

771 oddaj


Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.40, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek in Peter Frank.

Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.40, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek in Peter Frank.


16.07.2017

Odnos katoliške cerkve do pokopa, ponovitev

V poletnem času boste lahko prisluhnili ponovitvam zanimivejših oddaj v preteklem obdobju. V Vatikanu so objavili navodilo glede pokopa pokojnih in shranjevanja njihovega pepela v primeru kremacije. V njem so ponovili, da se upepelitve ne prepoveduje, čeprav je Cerkev bolj naklonjena tradicionalnemu pokopu. O tem, kakšen odnos ima katoliška cerkev do samega pokopa v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gost: Alek Zwitter

19 min 13 s

09.07.2017

Umetniki med strelskimi jarki

Od nekdaj so bili mnogi umetniki v službi vladarjev, med samimi vojnimi spopadi pa so bili poleg bolničarjev in vojaških kaplanov tudi tisti tolažniki, ki so v krute vojne razmere s svojimi umetniškimi deli prinašali nekaj človeškega. O umetnikih med strelskimi jarki Zgornjega Posočja v prvi svetovni vojni v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

23 min 23 s

02.07.2017

Daniel Bell: Ekonomija želje

Ameriški profesor teologije Daniel Bell v delu Ekonomija želje obdeluje eno ključnih vprašanj sodobne družbe, načelo oblikovanja želje v vezi s sodobnim neoliberalnim družbenim redom, ki mu postavlja nasproti krščanstvo. Model kapitalistične proizvodnje in nenehne porabe primerja s pristnim krščanstvom in pokaže, da se ta modela vrednosti nagibata v nasprotni smeri. O tem, kako si nasprotujeta krščanstvo in kapitalizem v postmodernem svetu se je s piscem spremne besede Matjažem Črnivcem pogovarjal Peter Frank.

20 min 39 s

25.06.2017

Prihodnost krščanstva v Srednji Evropi

Dr. Paul Zuléhner, avstrijski teolog, sociolog in raziskovalec, ki več desetletij proučuje vernost skozi statistične kazalnike, poudarja, da današnji čas zahteva nov pogled na religioznost. »Konstantinski« način razmišljanja o veri in Cerkvi, ko sta bili politična oblast in Cerkev tesno povezani, po njegovem mnenju ni več vzdržen. Zato predlaga nov, pozitiven, post-konstantinski pogled na vernost.

19 min 51 s

18.06.2017

Volker Leppin: Martin Luter

V počastitev 500. obletnice začetka reformacije so pri Cankarjevi založbi v prevodu Igorja Antiča izdali biografijo Martina Lutra. Posebnost dela nemškega evangeličanskega teologa in profesorja Volkerja Leppina je v tem, da je avtor pridobil številne podatke o Lutrovi osebnosti, ki jih drugi pisci do zdaj niso upoštevali ali pa jih sploh niso poznali. Luter se tako ob številnih drobnih detajlih iz zasebnega življenja bralcu razkrije kot polna osebnost in ne le kot uporni cerkveni dostojanstvenik, ki je v mnogočem spremenil tok zgodovine in vplival na razvoj sodobne Evrope. S prevajalcem Igorjem Antičem in piscem spremne besede, častnim škofom evangeličanske cerkve, Gezo Ernišo se je pogovarjal Peter Frank.

20 min 23 s

11.06.2017

Usoda tradicionalne latinske maše po 2. Vatikanskem koncilu

Liturgična reforma, ki je sledila po Drugem vatikanskem koncilu je znotraj Katoliške Cerkve sprožila vrsto vprašanj in tudi odkritih nesoglasij. Najbolj radikalen upor proti zelo liberalnim pogledom na bogoslužje je sprožil francoski škof Marcel Lefebvre, ki je ustanovil Bratovščino Pija X-ega. Zaradi posvetitve štirih škofov je bil leta 1988 izobčen s strani Vatikana. V širši cerkveni javnosti se je zaradi tega krepilo nezaupanje do tradicionalne latinske maše. Z dokumentom Summorum Pontificum pa je Benedikt XVI. poudaril pomen tradicionalne liturgije, pozneje pa preklical tudi izobčenje štirih škofov. Papeževo dejanje je sprožilo številna vprašanja in polemike o pomenu in mestu tradicionalne latinske maše v sodobnem času. O tem bo tekla beseda tudi v današnji oddaji Sedmi dan. Gosta: zgodovinar, latinist in teolog dr. Aleš Maver, ter zgodovinar in teolog mag. Simon Malmenvall.

24 min 56 s

04.06.2017

Tradicionalna latinska maša

Letos mineva 10 let odkar je papež Benedikt XVI. izdal dokument motu proprio z naslovom Summorum Pontificum. Obred Tradicionalne latinske maše je s tem razglasil za izredno obliko enega rimskega obreda. Latinska maša je v zadnjih letih doživela razcvet obenem pa so se odprle tudi številne polemike. V tokratni oddaji bo govora o zgodovini in razvoju tradicionalne latinske maše. Gosta sta: zgodovinar in teolog mag. Simon Malmenvall ter zgodovinar, latinist in teolog dr. Aleš Maver.

24 min 31 s

28.05.2017

Hugo Ball

Obstajajo ljudje, ki jim vse človeško ne zadostuje. Za ceno tišine so se zmožni odpovedati besedičenju ter javni prepoznavnosti. Med take »božje norce« sodi dadaist Hugo Ball. Zaradi njegovih številnih talentov ga mnogi uvrščajo med velikane umetnosti in literature. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

19 min 27 s

21.05.2017

Vloga cerkvenih bratovščin v likovni umetnosti

Cerkvene bratovščine so se v Vzhodni cerkvi pojavile že v 4. stoletju, v Zahodni pa v zgodnjem srednjem veku. Poskušale so odgovoriti na življenjske potrebe članov kot je pomoč pri bolezni in smrti v družini ter vzgoja in šolanje pokojnikovih otrok, spodbujale pa so tudi različne pobožnosti in karitativno dejavnost. Kot so ugotavljali na nedavnem mednarodnem simpoziju, ki so ga pripravili pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, predstavlja raziskovanje cerkvenih bratovščin velik znanstveni izziv tudi za umetnostno zgodovino, saj se njihovo delovanje odraža tako v likovni umetnosti kot v širši kulturni zgodovini. O delovanju in pomenu bratovščin se je s sodelavkama inštituta dr. Barbaro Murovec in dr. Mijo Oter Gorenčič pogovarjal Peter Frank.

19 min 37 s

14.05.2017

Krščanstvo Edvarda Kocbeka

Edvard Kocbek je gotovo ena najbolj markantnih pa obenem nenavadnih osebnosti slovenskega dvajsetega stoletja. Pesnik in pisatelj. Partizan in revolucionar. Oporečnik in izobčenec. Pri tem pa včasih pozabljamo, da se je Kocbek vseskozi, v vseh inkarnacijah svojega javnega življenja deklariral za kristjana in da je v vsem, kar je počel, izhajal iz prav posebnega, osebno obeleženega umevanja evangeljskega sporočila. Natanko to, specifično umevanje krščanske blagovesti ga je vodilo tako v sodelovanje s slovenskimi komunisti med vojno kakor v spor s komunistično oblastjo po osvoboditvi. Kako je torej Kocbek bral Sveto pismo, kako je razumeval etično držo, ki jo v vsakdanjem življenju kristjanu nalaga živa vera, preverjamo v tokratnem Sedmem dnevu. Gosta: dr. Mirko Bogomir Miklič in Peter Kovačič Peršin.

19 min 15 s

07.05.2017

Nevroteologija

Razvoj slikovnih tehnik in drugih metod merjenja delovanja človeških možganov je v 90 letih 20. Stoletja prinesel velik napredek in sprožil širjenje različnih nevro disciplin kot so: nevropsihologija, nevroekonomija, nevroetika, nevrofilozofija in tudi nevroteologija. Kaj je in kaj še lahko znanost pove o človekovem doživljanju Boga? Gostja: Polona Kos.

19 min 17 s

23.04.2017

Šaria in Džihad

Slabo poznavanje temeljnih pojmov posameznih religij je najbolj pogost vzrok za nerazumevanje ali celo odkrito nasprotovanje neki veri, verskemu sistemu ali vernikom samim. Po drugi strani pa lahko tudi religiozni človek, ki ne pozna širine in globine lastnega duhovnega in teološkega izročila, hitreje zapade določenim manipulacijam ali celo ekstremnim pogledom. Na spletnem portalu KUD Logos so objavili prispevek islamologa in Arabista mag. Raid-a Al-Daghistanija z naslovom Temeljni pojmi islama. Besedilo je nastalo na podlagi avtorjevega predavanja ob otvoritvi ciklusa predavanj »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum« na Opčinah pri Trstu. V oddaji bomo z avtorjem osvetlili dva – za današnji čas še posebej pomembna – pojma in sicer šerijat in džihad.

20 min 21 s

16.04.2017

Klic v novo življenje

S Prvim pismom Korinčanom si je apostol Pavel zadal težko nalogo, kako sporočiti skrivnost Božje modrosti in človekovega odrešenja v okolje cvetoče blaginje, ki se je zavedalo svoje moči in je prisegalo na svobodomiselnost in pluralizem. Stanje duha danes ni bistveno drugačno, kakor je bilo v Korintu pred skoraj dva tisoč leti, ko je Pavel peščico poslušalcev, ki ga je hotela poslušati, učil o nekem drugačnem, alternativnem načinu življenja. Več o prevodu in komentarju Pavlovega Prvega pisma Korinčanom biblicist dr. Maksimiljan Matjaž.

20 min 43 s

09.04.2017

Maitreja in Kristus

Kristjani se s cvetno nedeljo spominjajo Jezusovega prihoda v mesto Jeruzalem. Na vhodu so ga slovesno sprejeli tamkajšnji Judje in ga pozdravljali kot Davidovega sina in preroka. Nekaj dni pozneje je Jezus doživel križanje, smrt in vstajenje. Pričakovanje preroka najdemo tudi v drugih verstvih, tudi v novodobnih religijskih skupnostih. Ezoterična gibanja govorijo o Maitreji kot novodobnem Kristusu, ki bo, oziroma naj bi že, živel med ljudmi. V doktorski disertaciji se je s pojmom Maitreje soočil tudi jezuit, pater Ivan Hočevar in ga primerjal z osebo Jezusa Kristusa.

19 min 30 s

02.04.2017

Izidor Završnik

»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje«. To evangeljsko misel je leta 1943 dobesedno izpolnil slovenski katoliški duhovnik Izidor Završnik ko je v nacističnem zaporu v Mariboru, v šestindvajsetem letu starosti, dal življenje za svojega sojetnika. Ob 100 letnici njegovega rojstva o njegovem življenju in postopku za beatifikacijo. Gosta: celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in publicist pater dr. Karel Gržan.

22 min 53 s

26.03.2017

Zaratustra

Staroperzijski prerok, duhovnik in pevec Zaratustra je ustanovitelj Zaratustrstva. Religija je edinstvenega pomena za zgodovino svetovnih religij, saj naj bi predstavljala temelj tako zahodnjaških kot tudi vzhodnjaških religij. Več o preroku in poudarkih prastare religije s predsednikom društva Nova Akropola Stjepanom Palajso.

22 min 14 s

19.03.2017

Irenej Friderik Baraga

Nedavno izdana knjižna noviteta Irene Marković, pripoveduje o severnoameriških indijanskih plemenih, za katere je skrbel misijonar in škof Irenej Friderik Baraga. Gre za prvo knjigo v slovenskem prostoru, ki obravnava severnoameriška indijanska plemena na znanstven način. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

18 min 25 s

12.03.2017

Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

Jože Karlovšek (1900–1963) v ilustrirani knjigi Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe predstavlja slovanska božanstva, kot so Dažbog, Perun, Svarog, Triglav, Veles in še mnoga druga bajeslovna bitja iz slovenske folklore, kot so vile, škrati ali povodni mož. Knjiga vsebuje 48 črnobelih in 13 barvnih slik bajeslovnih podob, ki jih je Karlovšek naslikal s svojo unikatno tehniko slikanja na les. S sliko in besedo poskuša predstaviti slovanski panteon in bralcu približati širšo rekonstrukcijo slovanske mitologije. Čeprav je Karlovšek knjigo napisal že leta 1959, je ostala v tipkopisu in bila izdana šele konec leta 2016. Gosta sta urednika Domen Češarek in Matija Kenda iz društva Slovenski staroverci.

24 min 8 s

05.03.2017

Primerjalna presoja svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji

Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kako tudi v razvpitih pisnih dokumentih človeške kulture. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

20 min 53 s

26.02.2017

dr. Marijan Smolik - duhovnik in znanstvenik

Dr. Smolik je bil poznan kot teolog, liturgik, prevajalec, urednik, knjižničar in je združeval tako duhovniško kot tudi znanstveno poslanstvo. Posvečal se je raziskovanju življenja in dela znanih in manj znanih ljudi, ki so se zapisali v slovensko kulturno zgodovino, kar dokazujejo številni prispevki, ki jih je objavil v domačih in tujih znanstvenih revijah, enciklopedijah, leksikonih in zbornikih. Za obsežen opus in več kot 60-letno skrb za Semeniško knjižnico je leta 2010 prejel Trubarjevo priznanje, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila Ciril Metodovo odličje. Njegovo življenje in delo sta predstavila dr. Rafko Valenčič in mag. Marijan Rupert.

22 min 18 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov