Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
374 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
V tem tednu vam v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Zdaj se odpravljamo v naravni park z največjih presihajočim jezerom v Evropi. Območje Cerkniškega presihajočega jezera je že tedne skorajda povsem suho. Nič neobičajnega za ta letni čas, a so obdobja, ko jezero povsem presahne vse bolj pogosta. Del krivde nosi tudi človek, ki je s posegi v ta prostor spremenil tokove narave. V Notranjskem Regijskem parku si želijo s sredstvi tako imenovane zelene kohezije, v okviru projekta Kras Re vita, jezero povrniti v nekdanje stanje. Več nam pove Boštjan Simčič.
V Pivki so letos odprli Center o velikih zvereh Dina. Njegovo zasnovo so razvili skozi projekt Carnivora Dinarica. Skozi neposredno izobraževanje in s pomočjo sodobnih tehnologij, obiskovalcem približajo velike zveri, s katerimi si človek deli ta prostor. Tudi to je ena od dobrih zgodb koriščenja evropskih sredstev, ki vam jih predstavljamo v projektu Zelena kohezija.
V Vipavski dolini se zaključujejo še zadnja večja gradbena dela, ki bodo uresničila cilje čezmejnega evropskega projekta Grevislin. Partnerji projekta so pripravili dolgoročni načrt zelene infrastrukture, zastavili smernice inovativnega pristopa h kmetijstvu, zaključujejo pa še zadnje infrastrukturne naložbe na porečjih reke Vipave.
V naslednjih minutah vam predstavljamo še zadnjo zgodbo v sklopu projekta Zelena kohezija, v katerem smo predstavljali dobre zgodbe, povezane s koriščenjem evropskih kohezijskih sredstev. Projekt je nastajal s partnerji, Tv Koper in Kulturnim društvom PINA, številne radijske in televizijske prispevke ter druge zanimive vsebine pa najdete na spletni strani rtvslo pika si poševnica zelena minus kohezija. Zdajle vas Anita Urbančič popelje v svet rabljenih stvari. Izbrati staro je bolje, kot kupiti novo, je eno od vodil izolskega Centra uporabnih predmetov ali na kratko CUP. S kohezijskimi sredstvi so ga na noge postavili pred poldrugim letom z željo, da bi zmanjšali število odpadkov, oz. ljudem ponudili možnost ponovne uporabe predmetov, ki še niso za staro šaro. Od odprtja centra je novega lastnika dobilo že več kot 30 tisoč predmetov.
V tem tednu smo vam v sklopu projekta Zelena kohezija predstavljali dobre zgodbe koriščenja evropskih sredstev. Zdajle se odpravljamo v Koper, tam, kjer je bilo nekoč morje, kasneje soline, nazadnje pa tako imenovana Bonifika ali melioracijsko območje, brez prave vrednosti. Danes je tam nekonvencionalno zasnovan park, kakršnega pri nas in v širši okolici nismo poznali. Več nam razkrije Anita Urbančič.
V projektu Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev . V Izoli se postopoma zaključuje gradnja neodvisnega raziskovalnega inštituta Innorenew, ki raziskuje obnovljive materiale ter trajnostno gradnjo, znanstvena dognanja in dobre prakse pa prenaša tudi v gospodarstvo. Kompleks, ki ga bodo predvidoma dokončali do sredine novembra, bo postal največja lesena stavba v Sloveniji.
Direkcija za vode bo predvidoma že letos začela z izvedbo različnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v porečju reke Vipave. V prvi fazi projekta, ki bo trajal do konca leta 2023, se bodo osredotočili na hudournik Bela v Vipavi in potok Vrtojbica, pripravili po bodo tudi hidrološko-hidravlično študijo za celotno porečje. Za osemmilijonsko naložbo je direkcija pridobila več kot 6,5 milijona evrov iz kohezijskega sklada, dober milijon je primaknila še država. Karin Zorn Čebokli.
V projektu Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Če želimo ohraniti zeleno okolje, bi podjetja morala stremeti h krožni obliki snovanja izdelkov, ki temelji na ponovni uporabi, popravilu in reciklaži materialov. Koprski proizvajalec trajnostnih stranišč se je usmeril h krožnemu konceptu, za realizacijo ekološkega modela sanitarij pa so prejeli tudi evropska sredstva.
V nizu oddaj Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Prva taka zgodba prihaja iz Pirana. Znanstveniki Nacionalnega inštituta za biologijo Morske biološke postaje Piran namreč že vrsto let spremljajo in raziskujejo biotsko pestrost v slovenskem morju. Raziskovanja biogenih formacij, ki so se pred slabim desetletjem začela v sklopu evropskega projekta Trecorala, so jih pripeljala do podrobnejših spoznanj sredozemske kamene korale. Z raziskovanjem biogenih formacij sedaj nadaljujejo v sklopu projekta Tretamara.
V zadnjih 50 letih se je gladina morja v Sloveniji dvignila za deset centimetrov. Natančneje 1,7 milimetra na leto, so ugotovili geografi Fakultete za humanistične študije. Dviganje višine gladine slovenskega morja je celo večje od evropskega in svetovnega povprečja. In to je zelo zaskrbljujoče za nižje dele obalnega pasu pri nas, opozarjajo geografi s Fakultete za humanistične študije, ki menijo, da bi morali spremembe gladine morja v Tržaškem zalivu v prihodnje natančneje raziskati in se pri načrtovanju rabe zemljišč čim bolj prilagoditi prihodnjim stanjem. Tjaša Škamperle je zbrala nekaj mnenj ob slovenskem morju in pripravila oddajo, ki je nastala s podporo EU v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ozavešča širšo javnost o pomenu Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast.
Ob primorskem prazniku smo se pogovarjali s predsednikom države, Borutom Pahorjem, ki se mu prihodnje leto izteka mandat. O Primorski, priložnostih in ovirah za njen razvoj, ter o drugih aktualnih vprašanjih. Med drugim o zdravstveni krizi in boju s koronavirusom, o vladnem boju z mediji, o vpeljavi verbalnega delikta in tudi o 20-letnici napadov v ZDA, ki so spremenili svet in ki so se končali z umikom zavezniških sil iz Afganistana.
Na Primorskem skoraj ni kmetijskih pridelkov in površin, ki jih ne bi dosegli divji prašiči. Na Vipavskem jejo koruzo, v Istri se sladkajo z grozdjem in lubenicami, na Krasu jim tekne krompir. Ker je hrane v gozdu premalo in ker se je populacija tako razmnožila, ji lovci niso več kos. Kmetje lahko dobijo škodo povrnjeno, a le če so okoli pridelovalnih zemljišč postavili dovolj visoke in stabilne ograje. Zato marsikdo razmišlja o smislu prijavljanja škod in celo o kmetovanje v takšnih razmerah. Tjaša Škamperle je edenega od primerov poiskala v Prešnici.
Razprava o cepljenju se je na družbenih omrežjih zelo razvnela. Cepljeni postajajo nestrpni do necepljenih, ti ne sprejemajo znanstvenih dokazov in argumentov epidemiologov. Nekateri napovedujejo, da se bo prepad še bolj povečeval. Filozof Mirt Komel meni, da vprašanje - cepiti se ali ne cepiti, ni politično temveč eksistencialno. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Dogodki ob 30. obletnici razglasitve samostojnosti naše države so si v minulih dneh kar vrstili. Pokrajinski muzej Koper je pripravil razstavo 'Dan prej, med vojno in mirom', ki bo še vse poletje na ogled v muzejski galeriji. Nastala je s pomočjo arhivskega gradiva, ki so ga odstopile priče dogodkov junija leta 1991. Središče razstave je dan prej, torej 26. junij leta 1991, a tudi o dnevi, ki so sledili, je kustos Ivan Simčič povedal Tjaši Škamperle.
V krajih ob bodočem drugem tiru bodo v prihodnje postavili tri informativne točke. Investitor 2TDK se je o njihovi ureditvi dogovoril z občinami Divača, Koper in Hrpelje Kozina. Namenjene bodo predstavitvi infrastrukturnega projekta, lokalne skupnosti pa jih bodo lahko namenile tudi turizmu. Tjaša Škamperle.
Dan prej je 26. junij 1991, ko se je po prepričanju Primorcev, pričevanjih in dejstvih, zabeleženih v neštetih dokumentih, začela osamosvojitvena vojna. Medtem ko so se v prestolnici pripravljali na slovesno razglasitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije, so bili na Primorskem na cestah proti mejnim prehodom že tanki jugoslovanske vojske in padel je tudi prvi strel. Barbara Kampos je zbrala pričevanja takratnega inšpektorja za mejne zadeve in tujce Fabia Steffeta, takratnega komandirja postaje milice v Pivki Vojka Otoničarja in novinarja, ki je med prvimi poročal o odhodu tankov iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici, Toma Šajna.
Krajane, ki živijo ob trasi drugega železniškega tira, ali imajo ob njej nepremičnine, zanima, kako bodo občutili gradnjo. Bo hrupno, bo glasno, se bo treslo? V monitoring so vključeni, če sodijo v vplivno območje. Tri krajevne skupnosti - Dekani, Škofije in Črni Kal pri teh vprašanjih predstavlja županova komisija, ki se sestaja z naročnikom in izvajalcem. Vodi jo Primož Turšič, z njim se je srečala Tjaša Škamperle.
V rubriki PRVI NA DRUGEM TIRU vsak teden ob sredah odgovarjamo na vprašanja, ki se porajajo ob začetku gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Prvi tir je sama zgradila Luka Koper, za gradnjo drugega je do sedaj namenila 10 milijonov evrov. V naslednjih minutah se bo s predsednikom uprave Dimitrijem Zadelom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Danes mineva 80 let od napada italijanskih okupatorjev in domačih kolaborantov na trojico tigrovcev na Mali Gori . Društvo Tigr primorske na Mali Gori vsako leto pripravi slovesnost v spomin na ta dogodek. Ob letošnji državni prodslavi Dneva upora proti okupatorju na Mali gori so se vnele hude razprave, saj tako predstavniki društva Tigr kot tudi Zveze združenj borcev NOB na proslavo niso bili povabljeni. V naslednjih minutah bomo skušali razjasniti zaplete glede zgodovinskih dejstev. Ingrid Kašca Bucik je za pojasnila zaprosila predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja in zgodovinarja Boža Repeta.
Ko govorimo o sredstvih Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast okolja vseh EU regij, na prvi pogled težko razumemo, kako si s tem, v Evropi pridobljenim denarjem lahko pomagamo v Sloveniji in drugih državah. Projekt, ki ga predstavljamo danes je zelo živ in dotika se vseh nas, saj je posvečen naravi in oblikovanju prioritet na področju Okolju prijaznejše, brezogljične Evrope v letih 2021-2027. Ta projekt je zelo močno povezan z mediji, ki ustvarjamo televizijske in radijske oddaje in tako kažemo primere dobre prakse pri črpanju evropskih sredstev. Naša sogovornica je zdaj Kaja Cunk iz koprskega kulturno izobraževalnega društva Pina, ki je nosilec projekta. Z njo s epogovarja Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov