Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Kri pri nas daruje 65 000 ljudi na leto
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Torek. Čas kosila. V ambulanti na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kri darovalo pet ljudi, štirje so čakali v čakalnici. Zdravstvenik Lev, vešč odvzemov krvi, je pod svoje okrilje ravno sprejel novega darovalca krvi, študenta Kristjana.
Odrasel človek ima približno pet do šest litrov krvi, če bi vse žile v našemu telesu spojili v eno, bi bila ta dolga približno 10000 km ali enaka razdalji med Ljubljano in Tokiem. V Sloveniji je v register darovalcev krvi vpisanih več kot 65 000 ljudi. Predstavljajo tri odstotke prebivalstva.
Vsak sedmi bolnik v bolnišnici potrebuje darovano kri, če ste starejši od 72 let, je 90-odstotna verjetnost, da boste potrebovali kri darovalca.
V Sloveniji so trenutno zaloge nekaterih krvnih skupin na spodnjih mejah oskrbe, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino vabijo krvodajalce, naj darujejo kri. Eno od takih krvodajalskih akcij so ta teden izvedli v Idriji skupaj z območnim združenjem Rdečega križa.
“Odvzem krvi povprečno traja od 5 do 7 minut, naša zgornja meja je 15 minut.”
Zdravstvenik Lev
Po besedah sekretarke RK Idrija Tanje Tominec naj bi se jim v prvih treh dneh tega tedna odzvalo približno 400 ljudi: “Z udeležbo smo zelo zadovoljni, imamo stalne krvodajalce, pričakujemo še kakšno skupino mlajših. Sama sem krvodajalka že 13 let, kri darujem dvakrat letno. Rada pomagam, ob tem se dobro počutim, obenem pa preverim tudi svoje zdravstveno stanje.”
Po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali posebej vabijo krvodajalce Rh negativnih krvnih skupin ter krvnih skupin A pozitivna in O pozitivna.
Za lažjo predstavo še ilustrirajmo, v katerih posegih je darovana kri najbolj pomembna in kje se je potrebuje največ: “Največkrat gre za bolnike, ki potrebujejo eritrocite, celice, ki prenašajo kisik po telesu. To je tista krvna komponenta, ki omogoča preživetje. Za transplantacijo jeter, ko pri bolnik u vzpostavijo izventelesni krvni obtok, lahko porabijo do 20 takih vrečk.”
Do zdaj smo spoznali plat tistih, ki darujejo in odvzemajo kri, kdo pa so tisti, ki jo prejmejo? V to zgodbo vpletamo še Jožeta Faganela, ki je hemofilik.
“Kot oseba s hemofilijo sem s pomočjo krvodajalcev dočakal 68 let in sem neskončno hvaležen. V otroštvu sem dobival polno kri, tisto, ki jo je dal krvodajalec. Sčasoma so jo začeli koncentrirati. Leta 1990, ko so ta program razširili, smo izračanili, da potrebuje hemofilik 200 krvodajalcev na leto, da ostane pri življenju.”
Hemofiliki so torej zelo odvisni od darovane krvi, a ne v taki obliki, kot jo poznamo običajno. Sami potrebujejo posebne pripravke oziroma zdravila iz darovane krvi. Lahko so tudi sintetični, ob čemer jih pridobijo s pomočjo posebnih postopkov odvzema krvi. Tudi pri teh lahko sodelujemo kot krvodajalci.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 73 držav poročalo, da več kot 90 odstotkov krvi zberejo s pomočjo prostovoljnih darovalcev, v 62 od teh na tak način zberejo prav vso kri. Skrb vzbujajoča pa je druga, enako številčna skupina držav, kjer prostovoljci darujejo manj kot polovico potrebne krvi, zaradi tega se morajo bolniki zanašati na pomoč svojcev in za kri plačevati. Slovenija je po besedah Malijeve trdno zakoreninjena v prvi skupini.
Po njenih besedah se pri nas več kot 1000 krvodajalskih akcij na leto udeleži približno 100 000 ljudi, 65 000 jih je vpisanih tudi v register krvodajalcev.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Kri pri nas daruje 65 000 ljudi na leto
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Torek. Čas kosila. V ambulanti na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kri darovalo pet ljudi, štirje so čakali v čakalnici. Zdravstvenik Lev, vešč odvzemov krvi, je pod svoje okrilje ravno sprejel novega darovalca krvi, študenta Kristjana.
Odrasel človek ima približno pet do šest litrov krvi, če bi vse žile v našemu telesu spojili v eno, bi bila ta dolga približno 10000 km ali enaka razdalji med Ljubljano in Tokiem. V Sloveniji je v register darovalcev krvi vpisanih več kot 65 000 ljudi. Predstavljajo tri odstotke prebivalstva.
Vsak sedmi bolnik v bolnišnici potrebuje darovano kri, če ste starejši od 72 let, je 90-odstotna verjetnost, da boste potrebovali kri darovalca.
V Sloveniji so trenutno zaloge nekaterih krvnih skupin na spodnjih mejah oskrbe, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino vabijo krvodajalce, naj darujejo kri. Eno od takih krvodajalskih akcij so ta teden izvedli v Idriji skupaj z območnim združenjem Rdečega križa.
“Odvzem krvi povprečno traja od 5 do 7 minut, naša zgornja meja je 15 minut.”
Zdravstvenik Lev
Po besedah sekretarke RK Idrija Tanje Tominec naj bi se jim v prvih treh dneh tega tedna odzvalo približno 400 ljudi: “Z udeležbo smo zelo zadovoljni, imamo stalne krvodajalce, pričakujemo še kakšno skupino mlajših. Sama sem krvodajalka že 13 let, kri darujem dvakrat letno. Rada pomagam, ob tem se dobro počutim, obenem pa preverim tudi svoje zdravstveno stanje.”
Po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali posebej vabijo krvodajalce Rh negativnih krvnih skupin ter krvnih skupin A pozitivna in O pozitivna.
Za lažjo predstavo še ilustrirajmo, v katerih posegih je darovana kri najbolj pomembna in kje se je potrebuje največ: “Največkrat gre za bolnike, ki potrebujejo eritrocite, celice, ki prenašajo kisik po telesu. To je tista krvna komponenta, ki omogoča preživetje. Za transplantacijo jeter, ko pri bolnik u vzpostavijo izventelesni krvni obtok, lahko porabijo do 20 takih vrečk.”
Do zdaj smo spoznali plat tistih, ki darujejo in odvzemajo kri, kdo pa so tisti, ki jo prejmejo? V to zgodbo vpletamo še Jožeta Faganela, ki je hemofilik.
“Kot oseba s hemofilijo sem s pomočjo krvodajalcev dočakal 68 let in sem neskončno hvaležen. V otroštvu sem dobival polno kri, tisto, ki jo je dal krvodajalec. Sčasoma so jo začeli koncentrirati. Leta 1990, ko so ta program razširili, smo izračanili, da potrebuje hemofilik 200 krvodajalcev na leto, da ostane pri življenju.”
Hemofiliki so torej zelo odvisni od darovane krvi, a ne v taki obliki, kot jo poznamo običajno. Sami potrebujejo posebne pripravke oziroma zdravila iz darovane krvi. Lahko so tudi sintetični, ob čemer jih pridobijo s pomočjo posebnih postopkov odvzema krvi. Tudi pri teh lahko sodelujemo kot krvodajalci.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 73 držav poročalo, da več kot 90 odstotkov krvi zberejo s pomočjo prostovoljnih darovalcev, v 62 od teh na tak način zberejo prav vso kri. Skrb vzbujajoča pa je druga, enako številčna skupina držav, kjer prostovoljci darujejo manj kot polovico potrebne krvi, zaradi tega se morajo bolniki zanašati na pomoč svojcev in za kri plačevati. Slovenija je po besedah Malijeve trdno zakoreninjena v prvi skupini.
Po njenih besedah se pri nas več kot 1000 krvodajalskih akcij na leto udeleži približno 100 000 ljudi, 65 000 jih je vpisanih tudi v register krvodajalcev.
Sepsa – prežeči tiger, skriti zmaj, bi lahko poimenovali našo tokratno Ambulanto 202, v kateri se, kot rečeno, posvečamo sepsi, po mnenju in opozorilih stroke, enemu izmed vodilnih vzrokov za smrt pri nas. Če imaš sepso, imaš deset odstotkov možnosti, da umreš; če imaš miokardni infarkt oziroma srčno kap, je ta možnost 8-odstotna; kako to, torej, da se o sepsi v Sloveniji tako malo govori, za nameček pa je financiranje raziskav o njej zaradi pomanjkanja interesa na strani farmacije vidno podhranjeno?
Pravijo, da velja za bolezen modre krvi, ampak to nikakor ne drži, saj je ta redka bolezen razporejena enakomerno med vsemi sloji in celinami. Govorimo o hemofiliji, za katero je zanimivo, da so prenašalke ženske, zanjo pa zbolijo moški, in to eden na 10 000. Kljub redkosti je ta bolezen odigrala pomembno vlogo pri potomcih angleške kraljice Viktorije, zlasti na ruskem carskem dvoru, v Sloveniji pa se z njo sooča nekaj čez 200 ljudi.
Si predstavljate, da ne bi prepoznali obraza staršev, partnerja, otrok? Gre za tako imenovano prozopagnozijo, slepoto za obraze. O njej bomo govorili z Ajdo Žorž, pri kateri se je posebnost pojavila že v otroštvu ter nevrologom prof. doc. Zvezdanom Pirtoškom.
Antidepresivi spremenijo osebnost, zameglijo um in uničujejo možgane! Zdravljenje z antidepresivi je zgolj potuha in znak slabosti uporabnika, prinaša odvisnost in hude stranske učinke, povečuje tveganje za samomor.
Naši možgani se razlikujejo, vsak se rodi z malce drugačnimi nastavki za višje kognitivne funkcije: nekateri so bolj občutljivi, empatični kot drugi, spet tretji z neprestanimi viški energije? Kaj je normalno? Smo normalni tudi če nam drugi pravijo, da smo nenormalni, ali če se kdaj počutimo nenormalno? Kdaj nenormalnost res odslikava duševne motnje? Po polju normalnosti – od statistične, medicinske do družbene – se bomo sprehajali v tokratni Ambulanti 202.
Kronična ledvična bolezen je med otroki precej manj razširjena kot pri odraslih, kjer se z okvaro ledvic sooča deset odstotkov odrasle populacije. Kljub temu je kronična ledvična bolezen pomemben zdravstveni problem pri otrocih, ki se ob tem pogosto soočajo tudi z drugimi zdravstvenimi tegobami.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo?
Vsako leto se tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi po spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne. Zato smo na nevarnosti uživanja teh snovi in možnosti brezplačnega anonimnega testiranja tovrstnih drog govorili s predstavnico DrogArta Simono Šabić.
V Sloveniji se vsako leto več kot 350 žensk sooča s prekinitvijo želene nosečnosti, bodisi zaradi smrti ploda bodisi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri njem. Taka izguba sproža globoko žalovanje, ki ga je družba zelo dolgo minimalizirala, celo ignorirala. Besedni odzivi “Saj si še mlada … Saj imaš doma že enega …“, pogosto rezko prizadenejo ženske, ki lahko prekinjeno nosečnost prebolevajo tudi več let. Kako se odzvati ob izgubi ploda, kakšne so pravice staršev, kako naj jim ob tem čim bolj tvorno stojijo ob strani njihovi sorodniki in podobne informacije, po novem povzema zloženka “Gnezdo brez ptičkov”, ki so jo pred kratkim izdali na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Več tisoč bolnikov, ki z obravnavo v zdravstvenem sistemu niso zadovoljni ali se v njem ne znajdejo, vsako leto poišče pomoč katerega od 12 zastopnikov pacientovih pravic, ki delujejo po vsej državi. Predolge čakalne dobe, slaba komunikacija oz. odnosi med bolniki in zaposlenimi v zdravstvu, pa tudi nezadovoljstvo z odobrenimi pravicami so skupni imenovalec izkušenj iz skoraj vseh regij. Skupna pa je tudi zaskrbljenost zastopnikov, da je in da bo marsikateri izid zdravljenja vse bolj odvisen od denarja, ki ga za storitve lahko plača bolnik.
Po približno dveh tednih obširnega širjenja virusa zika po ameriški celini je Svetovna zdravstvena organizacija virus razglasila za globalno nevarnost za javno zdravje. Virus zika sicer ni nov, že leta 1947 so ga identificirali pri opicah v ugandskem gozdu, po katerem je virus tudi dobil ime. Čeprav je o virusu vsak dan več znanega, je ta še vedno velika neznanka.
Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202
Nekatere ga ne doživijo nikoli, druge pogosto, tretje jih doživijo celo več zapored. Toliko kolikor je žensk, toliko je orgazmov. In tukaj se od moških bistveno razlikujejo. Moški orgazmi so oprijemljivi, ženski za znanstvenike še danes velika uganka. S pomočjo strokovnjakov na področju spolnosti smo v valovski Ambulanti odkrivali skrivnosti ženskega orgazma.
Nekatere ga ne doživijo nikoli, druge pogosto, tretje jih doživijo celo več zapored. Toliko kolikor je žensk, toliko je orgazmov. In tukaj se od moških bistveno razlikujejo. Moški orgazmi so oprijemljivi, ženski za znanstvenike še danes velika uganka. S pomočjo strokovnjakov na področju spolnosti smo v valovski Ambulanti odkrivali skrivnosti ženskega orgazma.
Že Darwin je oko opisoval kot enega izmed najbolj kompleksnih izdelkov evolucije, oči ob tem še danes predstavljajo velik izziv v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, ledvice, sluh znamo vzpostaviti s slušnimi aparati, čudodelnih Pehtinih kapljic do danes še niso iznašli. So se pa dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Bionični vid, ki velja za enega najnovejših prodorov na področju znanosti oči, bo tema tokratne Ambulante 202, v četrtek ob 10.00.
Že Darwin je oko opisoval kot enega izmed najbolj kompleksnih izdelkov evolucije, oči ob tem še danes predstavljajo velik izziv v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, ledvice, sluh znamo vzpostaviti s slušnimi aparati, čudodelnih Pehtinih kapljic do danes še niso iznašli. So se pa dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Bionični vid, ki velja za enega najnovejših prodorov na področju znanosti oči, bo tema tokratne Ambulante 202, v četrtek ob 10.00.
Kako zdravo ali pač bolno je zdravje populacije naših državljanov, kje nam gre dobro in kje capljamo in tudi drago plačujemo napake zdravstvene politike v preteklosti? Pri katerih vrstah zdravljenja še vedno sodimo v svetovni vrh in pri katerih še lahko zardevamo v primerjavi s tujino?
Skrivni laboratoriji, v katerih ponarejajo zdravila, delujejo v izjemno slabih higienskih razmerah, so brez nadzora in ustreznih licenc. Zdravila v njih izdelujejo s pomanjkljivo opremo, pogosto vanje mešajo opečni prah, barvila za tiskalnike, težke kovine, arzen, našli so celo podganji strup, pesticide in tako naprej. Ponarejena zdravila vse bolj pronicajo tudi v Slovenijo, s porastom spleta in vse dražjimi zdravili namreč po njih posega vedno več ljudi.
Neveljaven email naslov