Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Kri pri nas daruje 65 000 ljudi na leto
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Torek. Čas kosila. V ambulanti na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kri darovalo pet ljudi, štirje so čakali v čakalnici. Zdravstvenik Lev, vešč odvzemov krvi, je pod svoje okrilje ravno sprejel novega darovalca krvi, študenta Kristjana.
Odrasel človek ima približno pet do šest litrov krvi, če bi vse žile v našemu telesu spojili v eno, bi bila ta dolga približno 10000 km ali enaka razdalji med Ljubljano in Tokiem. V Sloveniji je v register darovalcev krvi vpisanih več kot 65 000 ljudi. Predstavljajo tri odstotke prebivalstva.
Vsak sedmi bolnik v bolnišnici potrebuje darovano kri, če ste starejši od 72 let, je 90-odstotna verjetnost, da boste potrebovali kri darovalca.
V Sloveniji so trenutno zaloge nekaterih krvnih skupin na spodnjih mejah oskrbe, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino vabijo krvodajalce, naj darujejo kri. Eno od takih krvodajalskih akcij so ta teden izvedli v Idriji skupaj z območnim združenjem Rdečega križa.
“Odvzem krvi povprečno traja od 5 do 7 minut, naša zgornja meja je 15 minut.”
Zdravstvenik Lev
Po besedah sekretarke RK Idrija Tanje Tominec naj bi se jim v prvih treh dneh tega tedna odzvalo približno 400 ljudi: “Z udeležbo smo zelo zadovoljni, imamo stalne krvodajalce, pričakujemo še kakšno skupino mlajših. Sama sem krvodajalka že 13 let, kri darujem dvakrat letno. Rada pomagam, ob tem se dobro počutim, obenem pa preverim tudi svoje zdravstveno stanje.”
Po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali posebej vabijo krvodajalce Rh negativnih krvnih skupin ter krvnih skupin A pozitivna in O pozitivna.
Za lažjo predstavo še ilustrirajmo, v katerih posegih je darovana kri najbolj pomembna in kje se je potrebuje največ: “Največkrat gre za bolnike, ki potrebujejo eritrocite, celice, ki prenašajo kisik po telesu. To je tista krvna komponenta, ki omogoča preživetje. Za transplantacijo jeter, ko pri bolnik u vzpostavijo izventelesni krvni obtok, lahko porabijo do 20 takih vrečk.”
Do zdaj smo spoznali plat tistih, ki darujejo in odvzemajo kri, kdo pa so tisti, ki jo prejmejo? V to zgodbo vpletamo še Jožeta Faganela, ki je hemofilik.
“Kot oseba s hemofilijo sem s pomočjo krvodajalcev dočakal 68 let in sem neskončno hvaležen. V otroštvu sem dobival polno kri, tisto, ki jo je dal krvodajalec. Sčasoma so jo začeli koncentrirati. Leta 1990, ko so ta program razširili, smo izračanili, da potrebuje hemofilik 200 krvodajalcev na leto, da ostane pri življenju.”
Hemofiliki so torej zelo odvisni od darovane krvi, a ne v taki obliki, kot jo poznamo običajno. Sami potrebujejo posebne pripravke oziroma zdravila iz darovane krvi. Lahko so tudi sintetični, ob čemer jih pridobijo s pomočjo posebnih postopkov odvzema krvi. Tudi pri teh lahko sodelujemo kot krvodajalci.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 73 držav poročalo, da več kot 90 odstotkov krvi zberejo s pomočjo prostovoljnih darovalcev, v 62 od teh na tak način zberejo prav vso kri. Skrb vzbujajoča pa je druga, enako številčna skupina držav, kjer prostovoljci darujejo manj kot polovico potrebne krvi, zaradi tega se morajo bolniki zanašati na pomoč svojcev in za kri plačevati. Slovenija je po besedah Malijeve trdno zakoreninjena v prvi skupini.
Po njenih besedah se pri nas več kot 1000 krvodajalskih akcij na leto udeleži približno 100 000 ljudi, 65 000 jih je vpisanih tudi v register krvodajalcev.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Kri pri nas daruje 65 000 ljudi na leto
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Torek. Čas kosila. V ambulanti na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kri darovalo pet ljudi, štirje so čakali v čakalnici. Zdravstvenik Lev, vešč odvzemov krvi, je pod svoje okrilje ravno sprejel novega darovalca krvi, študenta Kristjana.
Odrasel človek ima približno pet do šest litrov krvi, če bi vse žile v našemu telesu spojili v eno, bi bila ta dolga približno 10000 km ali enaka razdalji med Ljubljano in Tokiem. V Sloveniji je v register darovalcev krvi vpisanih več kot 65 000 ljudi. Predstavljajo tri odstotke prebivalstva.
Vsak sedmi bolnik v bolnišnici potrebuje darovano kri, če ste starejši od 72 let, je 90-odstotna verjetnost, da boste potrebovali kri darovalca.
V Sloveniji so trenutno zaloge nekaterih krvnih skupin na spodnjih mejah oskrbe, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino vabijo krvodajalce, naj darujejo kri. Eno od takih krvodajalskih akcij so ta teden izvedli v Idriji skupaj z območnim združenjem Rdečega križa.
“Odvzem krvi povprečno traja od 5 do 7 minut, naša zgornja meja je 15 minut.”
Zdravstvenik Lev
Po besedah sekretarke RK Idrija Tanje Tominec naj bi se jim v prvih treh dneh tega tedna odzvalo približno 400 ljudi: “Z udeležbo smo zelo zadovoljni, imamo stalne krvodajalce, pričakujemo še kakšno skupino mlajših. Sama sem krvodajalka že 13 let, kri darujem dvakrat letno. Rada pomagam, ob tem se dobro počutim, obenem pa preverim tudi svoje zdravstveno stanje.”
Po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali posebej vabijo krvodajalce Rh negativnih krvnih skupin ter krvnih skupin A pozitivna in O pozitivna.
Za lažjo predstavo še ilustrirajmo, v katerih posegih je darovana kri najbolj pomembna in kje se je potrebuje največ: “Največkrat gre za bolnike, ki potrebujejo eritrocite, celice, ki prenašajo kisik po telesu. To je tista krvna komponenta, ki omogoča preživetje. Za transplantacijo jeter, ko pri bolnik u vzpostavijo izventelesni krvni obtok, lahko porabijo do 20 takih vrečk.”
Do zdaj smo spoznali plat tistih, ki darujejo in odvzemajo kri, kdo pa so tisti, ki jo prejmejo? V to zgodbo vpletamo še Jožeta Faganela, ki je hemofilik.
“Kot oseba s hemofilijo sem s pomočjo krvodajalcev dočakal 68 let in sem neskončno hvaležen. V otroštvu sem dobival polno kri, tisto, ki jo je dal krvodajalec. Sčasoma so jo začeli koncentrirati. Leta 1990, ko so ta program razširili, smo izračanili, da potrebuje hemofilik 200 krvodajalcev na leto, da ostane pri življenju.”
Hemofiliki so torej zelo odvisni od darovane krvi, a ne v taki obliki, kot jo poznamo običajno. Sami potrebujejo posebne pripravke oziroma zdravila iz darovane krvi. Lahko so tudi sintetični, ob čemer jih pridobijo s pomočjo posebnih postopkov odvzema krvi. Tudi pri teh lahko sodelujemo kot krvodajalci.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 73 držav poročalo, da več kot 90 odstotkov krvi zberejo s pomočjo prostovoljnih darovalcev, v 62 od teh na tak način zberejo prav vso kri. Skrb vzbujajoča pa je druga, enako številčna skupina držav, kjer prostovoljci darujejo manj kot polovico potrebne krvi, zaradi tega se morajo bolniki zanašati na pomoč svojcev in za kri plačevati. Slovenija je po besedah Malijeve trdno zakoreninjena v prvi skupini.
Po njenih besedah se pri nas več kot 1000 krvodajalskih akcij na leto udeleži približno 100 000 ljudi, 65 000 jih je vpisanih tudi v register krvodajalcev.
18. november smo že osmič obeležili kot evropski dan osveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na problem odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bila ta številka že 10 milijonov.
November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.
Največkrat mame opozarjajo na zahtevno življenje z otroki s hudimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami, mame ustanavljajo društva in fundacije ter si prizadevajo za zakonske spremembe. Tudi v medijih največkrat nastopajo le mame. Očetje, ki spregovorijo o svojem pogledu na tako življenje, so redki. Sašo Greiner pa brez zadržkov govori ne le o tegobah “posebnih družin”, ampak iskreno tudi o smrti otroka kot o odrešitvi, o za številne nesprejemljivih stališčih do zdravljenja otrok s tako hudimi neozdravljivimi genskimi napakami. Radikalno je njegovo stališče, da tak otrok ni dar, ampak breme, in vztrajno zagovarja odločitev, da družina kljub grožnji smrti vsega svojega življenja ne sme podrediti le bolnemu otroku.
Deloholik lahko postane vsakdo, ne glede na vrsto dela, ki ga opravlja. O tem smo se pogovarjali s sogovornikom Miranom Možino, psihiatrom in psihoterapevtom.
S približevanjem prvemu novembru se pogosteje zatekamo k tesnobni misli na minljivost – sebe in drugih. Sodobni človek je smrt in umiranje odrinil v institucije, cilj dobre paliativne oskrbe pa je usmerjen predvsem v sprejemajoč in human odnos do smrti in odhajanja, ki je pomemben del naravnega življenjskega toka. O tem je pred časom v Sloveniji govorila dr. Sheila Payne, ena od vodilnih svetovnih predavateljic za področje paliative.
Zastoj srca pri otrocih, ki zahteva nekoliko drugačen način oživljanja, in pomoč odraslim z zastojem srca v odročnih krajih, kjer reševalcev ne bo na kraj dogodka v času, ko bi še lahko rešili življenje, so dogodki, ki so zahtevni tudi za najbolj izkušene reševalce. Kako se jih lotimo laiki?
Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti. In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Potem ko je pred desetletjem zbolela za panično motnjo, je Emanuela Malačič Kladnik soustanovila društvo DAM. V podporo in pomoč ter v spodbudo ljudem, da ob medsebojni pomoči – in pomoči strokovnjakov najdejo pot iz stiske in se izvijejo iz primeža duševnih motenj.
Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35. letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka. Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM.
“Že samo ugotavljanje neželenih stranskih učinkov je včasih zelo naporno delo, saj vsako telo na zdravila odreagira drugače. Če pa bolnik jemlje več zdravil hkrati in če ob tem uživa še raznolika prehranska dopolnila, pa je iskanje vzroka za zdravstvene težave cela znanost,” priznava Darja Potočnik Benčič, mag. farm.spec., ki pri Lekarniški zbornici Slovenije vodi strokovno skupino za pregled uporabe zdravil in pogosto svetuje bolnikom z različnimi težavami.
O predsodkih, ki obremenjujejo ljudi z duševnimi težavami in s samomorilnim vedenjem in tudi zato ne poiščejo pomoči, o stigmi že tako nemočnih svojcev ob samomoru bližnjega ter seveda o družbi, ki mora združiti moči pri preprečevanju samomora. Ambulanta 202 ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora.
Nemalo otrok je s strahom pričakovalo novo šolsko leto. Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da v resnici ni otroka, ki se na bi želel česa naučiti in ki ne bi rad bil uspešen tudi v šoli, je hkrati vse več otrok, ki šole ne marajo, za šolsko delo niso motivirani ali zaradi različnih učnih težav zanje šola pomeni velik stres. Kako pravočasno odkrijemo vzrok učnih težav in kako otrokom pomagamo, je v Ambulanti 202 svetovala mag. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.
Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.
Cistična fibroza je kronična, gensko pogojena in življenje ogrožajoča bolezen, ki prizadene žleze sluznice zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki in črevesju. Gosta sluz maši pljuča, otežuje dihanje in izčrpava telo. Ta redka bolezen je še vedno neozdravljiva, simptome pa bolniki obvladujejo z inhalacijami, dihalnimi vajami, jemanjem encimov v obliki tablet, dietami, telesno dejavnostjo, v zadnji fazi pa tudi s tvegano presaditvijo pljuč. V Sloveniji se vsako leto rodijo trije ali štirje otroci s cistično fibrozo. Med njimi je tudi mladi fotograf Jan Pirnat. Svojo zgodbo o življenju s cistično fibrozo bo povedal v četrtkovi valovski oddaji Ambulanta 202.
Med tabuji, ki še vedno vztrajajo tudi pri nas, je starševstvo invalidnih oseb. Pogosto se zgodi, da invalidnost doleti tiste, ki so že starši, precej redkeje pa, da se za starševstvo odločijo pari, pri katerih eden od partnerjev zaradi invalidnosti sam potrebuje precej pomoči v vsakodnevnem življenju. Borut Zemljič je nekaj let po tem, ko je zaradi hude poškodbe glave med kolesarjenjem postal povsem odvisen od drugih, zaživel polno partnersko življenje in postal celo oče.
Pravijo jim otroci metuljev, saj je njihova koža tako tanka kakor metuljeva krila. Bulozno epidermolizo, neozdravljivo kožno bolezen, ima v Sloveniji 52 ljudi, od tega štirje najhujšo obliko – distrofično. Med njimi je tudi 16-letna dijakinja Ana Rogel, ki kljub številnim oviram zaradi bolezni živi skoraj povsem normalno življenje.
28-letni Ptujčan Damjan Habjanič, strasten navijač nogometnega kluba Maribor, je bil dolga leta zgolj zavzet opazovalec športa. Takrat so se mu zelo opazno nabrali tudi kilogrami in ko jih je bilo že 155, se je odločil močno spremeniti življenjske navade. Kakšna je bila pot, na kateri je v dveh letih skoraj prepolovil svojo težo in kako namerava jeseni s prav posebnim izzivom kronati svojo največjo življenjsko zmago?
Normalna vrednost sladkorja v krvi je od 4 mmol/L- 6mmol/L, gost Ambulante 202 ga je ob prihodu v bolnišnico imel kar 40 mmol/L.
Neveljaven email naslov