Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stiska je še vedno stigma

08.09.2016

Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.

Vsaka stiska je pomembna in prav iz vsake je mogoče najti pot

Pogosto se ljudje skorajda opravičujejo, da so poklicali, sprašujejo, ali motijo, češ, zagotovo je stiska koga drugega večja od moje in moja ni vredna tolike pozornosti, a prav vsaka stiska, ki nekoga hromi, preplavlja in mu onemogoča normalno življenje, je pomembna in je vredna pozornosti. Ne glede na to, kaj je njen razlog in kaj si o tem misli okolica! Če je ne rešujemo, lahko postane vseprežemajoča, celo usodna. Zato je najslabše o njej molčati in jo nositi v sebi, ne poiskati kakršne koli pomoči,” svoje izkušnje s prostovoljskim delom na zaupnem telefonu strne Sabina Gombač, strokovni vodja društva Zaupni telefon Samarijan.

Večina zelo osamljenih sploh ne živi sama

Kljub nenehnim stikom nimajo človeka, s katerim bi se lahko odkrito pogovorili

Statistika klicev kaže, da v številu ni bistvenih razlik med spoloma, je pa svojevrsten odsev družbe, da je največ kličočih starih od 45 do 65 let, torej delovno aktivne generacije, ki so praviloma pogosto v stiku s soljudmi, kljub temu pa je najpogostejši povod za stisko osamljenost.

Klicateljev nikoli ne sprašujemo po osebnih podatkih, nikoli klicev ne snemamo, prav tako se nikjer ne zapisujejo njihove telefonske številke. Zato je zaupnost še toliko večja in se ljudje lažje odprejo. Resda ljudje vse več komuniciramo, a v resnici vse težje tkemo pomembne medsebojne vezi, se težko iskreno pogovarjamo in zato ljudje s svojimi stiskami pogosto ostanejo sami. Možnost zaupnega pogovora z usposobljenimi prostovoljci na anonimnih telefonih je zato še zmeraj izjemnega pomena. Samo na Zaupnem telefonu Samarijan jih na leto prejmemo več kot petindvajset tisoč.”

Ni stisk, ki se ne dajo vsaj omiliti

Stiske kličočih so res izjemno raznovrstne, a  pogovor je vselej lahko bistven del pomoči, tudi ko pokličejo tisti, povsem prepričani, da iz stiske ni več izhoda, ki svoje misli in celo načrte o samomoru zelo jasno izražajo: “Pri nas velja prepričanje, da ko nekdo pokliče, v katerem koli stanju obupa, pomeni, da en majhen košček njega še vedno ima upanje. Ljudem pomagamo, da prek pogovora, razbremenitve, resničnega poslušanja začutijo, da njihove stiske nekdo razume, jemlje resno, da jih ne omalovažuje, da se mu stisk ni treba sramovati, še manj tega, da je poiskal pomoč. Morda mu  pomagamo razmisliti o tem, kako se da na težavo pogledati še z druge plati.”

Vsakdo izmed nas lahko pomaga

Resda so na telefonih na voljo posebej usposobljeni prostovoljci, a smo lahko človeku tudi v najhujših stiskah v neizmerno pomoč tudi popolni laiki, čeprav smo le sodelavci, sosedje, znanci: “Najpomembneje si je vzeti čas in človeka poslušati. Ni nam treba imeti rešitve za njegov problem. Velikokrat sploh ne pričakujejo nikakršnega nasveta, potrebujejo le osebo, ki jih res posluša, da si vzame čas. S tem damo vedeti, da se nam njegova stiska zdi vredna pozornosti, ter z razumevanjem in priznavanjem dajemo upanje, da je iz vsake stiske moč najti pot!” je prepričana Sabina Gombač.

 Sedem svetovalnic, tudi brez napotnice in zdravstvenega zavarovanja

Brezplačna telefonska številka zaupnega telefona Samarijan 116 123 je le ena izmed možnosti pomoči prek telefona.

Če človeku taka pomoč ne ustreza in če v svoji okolici ne zmore najti osebe, ki bi ji lahko zaupal, je poleg zdravstvenih ustanov po Sloveniji na voljo tudi sedem  posvetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet.

Psihološke svetovalnice, v katerih je vsakomur dostopna individualna obravnava brez napotnice zdravnika ali zdravstvene izkaznice, so v Ljubljani, Kranju, Celju, Novi Gorici, Postojni, Sevnici, Slovenj Gradcu, Laškem, Murski Soboti.

220 telefonov, da bi stisko slišali in razumeli

Na to, da  ljudje iz svojih stisk prepogosto ne najdejo  izhoda, pa vsako leto opozarja tudi svetovni dan preprečevanja samomora. Jutri, ko bo potekala okrogla miza o tej temi, bo v Ljubljani na Slovenski cesti postavljena 70 metrov dolga miza z 220 telefoni. Ob dvigu katere koli slušalke bo moč slišati igrane posnetke stisk, ki jih prostovoljci sicer slišijo na Zaupnem telefonu Samarijan. Na stisko in nujnost njene destigmatizacije pa bo do bo ponedeljka opozarjala tudi zastava, ki bo visela z vrha Nebotičnika.

Pri Samarijanu iščejo nove prostovoljce, predvsem z območja Maribora, kjer bodo oktobra potekala usposabljanja za pomoč ljudem v tovrstni stiski.  

Viri za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali za podporo in pogovor

Telefoni za pomoč v stiski:

  • 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
  • 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24 ur na dan; klici so brezplačni)
  • 080 12 34 – TOM, telefon otrok in mladostnikov (vsak dan med 12. in 22. uro)

V stiski lahko poiščemo strokovno pomoč tudi v eni izmed desetih psiholoških svetovalnic:

  • info@posvet.org (031 704 707; naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru
  • svetovalnica@nijz.si (031 778 772; naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro) – svetovalnici v Celju in Laškem

Za podporo, komunikacijo in podatke o ustreznih oblikah pomoči je primerno tudi spletno svetovanje:


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Stiska je še vedno stigma

08.09.2016

Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.

Vsaka stiska je pomembna in prav iz vsake je mogoče najti pot

Pogosto se ljudje skorajda opravičujejo, da so poklicali, sprašujejo, ali motijo, češ, zagotovo je stiska koga drugega večja od moje in moja ni vredna tolike pozornosti, a prav vsaka stiska, ki nekoga hromi, preplavlja in mu onemogoča normalno življenje, je pomembna in je vredna pozornosti. Ne glede na to, kaj je njen razlog in kaj si o tem misli okolica! Če je ne rešujemo, lahko postane vseprežemajoča, celo usodna. Zato je najslabše o njej molčati in jo nositi v sebi, ne poiskati kakršne koli pomoči,” svoje izkušnje s prostovoljskim delom na zaupnem telefonu strne Sabina Gombač, strokovni vodja društva Zaupni telefon Samarijan.

Večina zelo osamljenih sploh ne živi sama

Kljub nenehnim stikom nimajo človeka, s katerim bi se lahko odkrito pogovorili

Statistika klicev kaže, da v številu ni bistvenih razlik med spoloma, je pa svojevrsten odsev družbe, da je največ kličočih starih od 45 do 65 let, torej delovno aktivne generacije, ki so praviloma pogosto v stiku s soljudmi, kljub temu pa je najpogostejši povod za stisko osamljenost.

Klicateljev nikoli ne sprašujemo po osebnih podatkih, nikoli klicev ne snemamo, prav tako se nikjer ne zapisujejo njihove telefonske številke. Zato je zaupnost še toliko večja in se ljudje lažje odprejo. Resda ljudje vse več komuniciramo, a v resnici vse težje tkemo pomembne medsebojne vezi, se težko iskreno pogovarjamo in zato ljudje s svojimi stiskami pogosto ostanejo sami. Možnost zaupnega pogovora z usposobljenimi prostovoljci na anonimnih telefonih je zato še zmeraj izjemnega pomena. Samo na Zaupnem telefonu Samarijan jih na leto prejmemo več kot petindvajset tisoč.”

Ni stisk, ki se ne dajo vsaj omiliti

Stiske kličočih so res izjemno raznovrstne, a  pogovor je vselej lahko bistven del pomoči, tudi ko pokličejo tisti, povsem prepričani, da iz stiske ni več izhoda, ki svoje misli in celo načrte o samomoru zelo jasno izražajo: “Pri nas velja prepričanje, da ko nekdo pokliče, v katerem koli stanju obupa, pomeni, da en majhen košček njega še vedno ima upanje. Ljudem pomagamo, da prek pogovora, razbremenitve, resničnega poslušanja začutijo, da njihove stiske nekdo razume, jemlje resno, da jih ne omalovažuje, da se mu stisk ni treba sramovati, še manj tega, da je poiskal pomoč. Morda mu  pomagamo razmisliti o tem, kako se da na težavo pogledati še z druge plati.”

Vsakdo izmed nas lahko pomaga

Resda so na telefonih na voljo posebej usposobljeni prostovoljci, a smo lahko človeku tudi v najhujših stiskah v neizmerno pomoč tudi popolni laiki, čeprav smo le sodelavci, sosedje, znanci: “Najpomembneje si je vzeti čas in človeka poslušati. Ni nam treba imeti rešitve za njegov problem. Velikokrat sploh ne pričakujejo nikakršnega nasveta, potrebujejo le osebo, ki jih res posluša, da si vzame čas. S tem damo vedeti, da se nam njegova stiska zdi vredna pozornosti, ter z razumevanjem in priznavanjem dajemo upanje, da je iz vsake stiske moč najti pot!” je prepričana Sabina Gombač.

 Sedem svetovalnic, tudi brez napotnice in zdravstvenega zavarovanja

Brezplačna telefonska številka zaupnega telefona Samarijan 116 123 je le ena izmed možnosti pomoči prek telefona.

Če človeku taka pomoč ne ustreza in če v svoji okolici ne zmore najti osebe, ki bi ji lahko zaupal, je poleg zdravstvenih ustanov po Sloveniji na voljo tudi sedem  posvetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet.

Psihološke svetovalnice, v katerih je vsakomur dostopna individualna obravnava brez napotnice zdravnika ali zdravstvene izkaznice, so v Ljubljani, Kranju, Celju, Novi Gorici, Postojni, Sevnici, Slovenj Gradcu, Laškem, Murski Soboti.

220 telefonov, da bi stisko slišali in razumeli

Na to, da  ljudje iz svojih stisk prepogosto ne najdejo  izhoda, pa vsako leto opozarja tudi svetovni dan preprečevanja samomora. Jutri, ko bo potekala okrogla miza o tej temi, bo v Ljubljani na Slovenski cesti postavljena 70 metrov dolga miza z 220 telefoni. Ob dvigu katere koli slušalke bo moč slišati igrane posnetke stisk, ki jih prostovoljci sicer slišijo na Zaupnem telefonu Samarijan. Na stisko in nujnost njene destigmatizacije pa bo do bo ponedeljka opozarjala tudi zastava, ki bo visela z vrha Nebotičnika.

Pri Samarijanu iščejo nove prostovoljce, predvsem z območja Maribora, kjer bodo oktobra potekala usposabljanja za pomoč ljudem v tovrstni stiski.  

Viri za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali za podporo in pogovor

Telefoni za pomoč v stiski:

  • 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
  • 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24 ur na dan; klici so brezplačni)
  • 080 12 34 – TOM, telefon otrok in mladostnikov (vsak dan med 12. in 22. uro)

V stiski lahko poiščemo strokovno pomoč tudi v eni izmed desetih psiholoških svetovalnic:

  • info@posvet.org (031 704 707; naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru
  • svetovalnica@nijz.si (031 778 772; naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro) – svetovalnici v Celju in Laškem

Za podporo, komunikacijo in podatke o ustreznih oblikah pomoči je primerno tudi spletno svetovanje:


18.09.2014

Levkemija - čedalje bolj le kronična bolezen

Krvni raki so le ena od vrste rakavih obolenj, na katere opozarjajo tudi posamezni t.i. mednarodni dnevi. Ta teden smo že obeležili svetovni dan limfoma, v ponedeljek bo tak dan še posebej opozarjal na kronično mieloično levkemijo KML, eno od vrst krvnega raka.


11.09.2014

Samomor

Samomor, tudi stigma?


04.09.2014

Vrhunski šport kot obšolska dejavnost

V teh dneh starši svojim otrokom polnijo urnike tudi z obšolskimi dejavnostmi in mnogi želijo mednje vključili tudi šport. Toda ponudbe splošne vadbe skorajda ni več, izbira je vse bolj specializirana, starši in trenerji pa vse bolj usmerjeni v čim prejšnjo dosego dobrih ali kar vrhunskih rezultatov. Prinaša zelo zgodnje odkrivanje športnih talentov prednosti in boljše možnosti za vrhunske rezultate? Kolikšna je verjetnost za poškodbe in kakšne pasti se še skrivajo v prezgodnji izbiri enega samega športa ter preveliki vnemi v doseganju vrhunskih rezultatov, opozarjamo v tokratni Ambulanti 202.


28.08.2014

ALS

Svetovni splet je od sredine julija poln akcij polivanja z ledeno mrzlo vodo, ob čemer huda bolezen, ki ji je izziv namenjen, bolj ali manj ostaja uganka. Amiotrofična lateralna skleroza ali krajše ALS vpliva na usihanje mišic in povzroča hudo obliko hromosti, bolnikom pa po diagnozi v povprečju preostanejo le tri leta življenja.


21.08.2014

Neplodnost

Tokrat zgodba o neplodnosti – težavi, ki jo ima vsak šesti par, a o kateri spregovorijo redki. Zgodbo Katje in Jureta predstavljamo v tokratni Ambulanti 202.


14.08.2014

Življenje po možganski kapi

Jan Šilec je študent, od malih nog je igral košarko, v minulih letih pa ga je zasvojilo zlasti petje v a capella skupinah. Svoje življenje, se rad pošali, zdaj deli na dve obdobji: PMK in PMK – pred možgansko kapjo in po možganski kapi. “Pozabim, dokler se ne vstanem iz postelje, ker se pač ne morem normalno vstati,« opisuje Jan, ki pred možgansko kapjo, ki ga je presenetila pri 24. letih, nikoli ni imel zdravstvenih težav: »Nikoli v življenju me ni bolela niti glava.”


07.08.2014

Kardiomiopatija

Miha je bil vrhunski veslač, udeleženec treh olimpijskih iger, ko je nenadoma moral končati svojo športno pot, saj je zaradi intenzivnih treningov srčna mišica imela povsem bolezensko sliko. Miha Pirih zato po svoji izkušnji s kardiomiopatijo opozarja, da vrhunski šport včasih zahteva res visok davek.


31.07.2014

Aljaževa zgodba: spondiloartritis

Vrsto let, ko so ga boleli sklepi, predvsem pa hrbtenica, danes 21-letni Aljaž, ni vedel, da je pravzaprav revma tista, ki mu povzroča vse hujše težave.


24.07.2014

Simon Šerbinek o življenju po nesreči

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


17.07.2014

Multipla skleroza - bolezen tisočerih obrazov

“Moja babica je drugačna” je drobna slikanica, ki sta jo skupaj ustvarili babica Slavica Jaušovec in njena takrat šestletna vnukinja Lena. Napisana je tudi zato, da bi Lena in njeni vrstniki lažje razumela babičino bolezen – multiplo sklerozo.


10.07.2014

Moje življenje po raku

Kako se spopasti z diagnozo rak, kakšna čustva so prisotna ob premagovanju takšne bolezni in kako se spremeni življenje po ozdravitvi, nam bo zaupal 27-letni absolvent arhitekture Staš Mitrovič, ki je pred dvema letoma premagal raka na debelem črevesu


03.07.2014

Živeti z bipolarno motnjo

Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo. Tudi zato, da bi ljudje to bolezen bolje razumeli in lažje sprejemali, bo o njej spregovorila v Ambulanti 202.


26.06.2014

Kaj bi možgani morali vedeti o možganih?

Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.


26.06.2014

Kaj bi možgani morali vedeti o možganih?

Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.


12.06.2014

Zdravi na dopust(u)

Skrbno načrtovanje dopusta, krajših ali daljših potovanj, lahko prepreči marsikatero zdravstveno nevšečnost. Na katere težave moramo biti pripravljeni, kako lahko preprečimo tveganja za okužbe, kaj je nepogrešljivo v potovalni lekarni, kakšni so preventivni zdravstveni ukrepi.


19.06.2014

Bigoreksija

Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.


19.06.2014

Bigoreksija

Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.


05.06.2014

Odstranjevanje tetovaž

Odstranjevanje tetovaž postaja ponekod po svetu že donosnejši posel kot samo tetoviranje. Čeprav je uspešnost odstranjevanja odvisna od številnih dejavnikov, so tudi najbolj uspešne in preizkušene metode pomankljive.


29.05.2014

Elektronska cigareta – res manj nezdrava?

Je elektronska cigareta res veliko manj škodljiva od tobačnega izvirnika, ali pa je le ena od še vedno škodljivih vzporednic kadilski razvadi?


22.05.2014

Bo amalgam kmalu preteklost?

“Izkušnje, ki jih imam v kliniki, kažejo, da praktično ni človeka brez plombe oziroma zalivke,” ocenjuje Sebastijan Perko, zobozdravnik, ki je na Institutu Jožefa Stefana doktoriral iz materialov, natančneje iz keramike. Ko ga povprašamo o povprečnem številu zalivk na osebo, se ustavi pri štirih, petih, a to je le subjektivna ocena, doda, pridobljena na približno 1000 pacientih.


Stran 13 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov