Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.
Vsaka stiska je pomembna in prav iz vsake je mogoče najti pot
“Pogosto se ljudje skorajda opravičujejo, da so poklicali, sprašujejo, ali motijo, češ, zagotovo je stiska koga drugega večja od moje in moja ni vredna tolike pozornosti, a prav vsaka stiska, ki nekoga hromi, preplavlja in mu onemogoča normalno življenje, je pomembna in je vredna pozornosti. Ne glede na to, kaj je njen razlog in kaj si o tem misli okolica! Če je ne rešujemo, lahko postane vseprežemajoča, celo usodna. Zato je najslabše o njej molčati in jo nositi v sebi, ne poiskati kakršne koli pomoči,” svoje izkušnje s prostovoljskim delom na zaupnem telefonu strne Sabina Gombač, strokovni vodja društva Zaupni telefon Samarijan.
Kljub nenehnim stikom nimajo človeka, s katerim bi se lahko odkrito pogovorili
Statistika klicev kaže, da v številu ni bistvenih razlik med spoloma, je pa svojevrsten odsev družbe, da je največ kličočih starih od 45 do 65 let, torej delovno aktivne generacije, ki so praviloma pogosto v stiku s soljudmi, kljub temu pa je najpogostejši povod za stisko osamljenost.
“Klicateljev nikoli ne sprašujemo po osebnih podatkih, nikoli klicev ne snemamo, prav tako se nikjer ne zapisujejo njihove telefonske številke. Zato je zaupnost še toliko večja in se ljudje lažje odprejo. Resda ljudje vse več komuniciramo, a v resnici vse težje tkemo pomembne medsebojne vezi, se težko iskreno pogovarjamo in zato ljudje s svojimi stiskami pogosto ostanejo sami. Možnost zaupnega pogovora z usposobljenimi prostovoljci na anonimnih telefonih je zato še zmeraj izjemnega pomena. Samo na Zaupnem telefonu Samarijan jih na leto prejmemo več kot petindvajset tisoč.”
Stiske kličočih so res izjemno raznovrstne, a pogovor je vselej lahko bistven del pomoči, tudi ko pokličejo tisti, povsem prepričani, da iz stiske ni več izhoda, ki svoje misli in celo načrte o samomoru zelo jasno izražajo: “Pri nas velja prepričanje, da ko nekdo pokliče, v katerem koli stanju obupa, pomeni, da en majhen košček njega še vedno ima upanje. Ljudem pomagamo, da prek pogovora, razbremenitve, resničnega poslušanja začutijo, da njihove stiske nekdo razume, jemlje resno, da jih ne omalovažuje, da se mu stisk ni treba sramovati, še manj tega, da je poiskal pomoč. Morda mu pomagamo razmisliti o tem, kako se da na težavo pogledati še z druge plati.”
Resda so na telefonih na voljo posebej usposobljeni prostovoljci, a smo lahko človeku tudi v najhujših stiskah v neizmerno pomoč tudi popolni laiki, čeprav smo le sodelavci, sosedje, znanci: “Najpomembneje si je vzeti čas in človeka poslušati. Ni nam treba imeti rešitve za njegov problem. Velikokrat sploh ne pričakujejo nikakršnega nasveta, potrebujejo le osebo, ki jih res posluša, da si vzame čas. S tem damo vedeti, da se nam njegova stiska zdi vredna pozornosti, ter z razumevanjem in priznavanjem dajemo upanje, da je iz vsake stiske moč najti pot!” je prepričana Sabina Gombač.
Brezplačna telefonska številka zaupnega telefona Samarijan 116 123 je le ena izmed možnosti pomoči prek telefona.
Če človeku taka pomoč ne ustreza in če v svoji okolici ne zmore najti osebe, ki bi ji lahko zaupal, je poleg zdravstvenih ustanov po Sloveniji na voljo tudi sedem posvetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet.
Psihološke svetovalnice, v katerih je vsakomur dostopna individualna obravnava brez napotnice zdravnika ali zdravstvene izkaznice, so v Ljubljani, Kranju, Celju, Novi Gorici, Postojni, Sevnici, Slovenj Gradcu, Laškem, Murski Soboti.
Na to, da ljudje iz svojih stisk prepogosto ne najdejo izhoda, pa vsako leto opozarja tudi svetovni dan preprečevanja samomora. Jutri, ko bo potekala okrogla miza o tej temi, bo v Ljubljani na Slovenski cesti postavljena 70 metrov dolga miza z 220 telefoni. Ob dvigu katere koli slušalke bo moč slišati igrane posnetke stisk, ki jih prostovoljci sicer slišijo na Zaupnem telefonu Samarijan. Na stisko in nujnost njene destigmatizacije pa bo do bo ponedeljka opozarjala tudi zastava, ki bo visela z vrha Nebotičnika.
Pri Samarijanu iščejo nove prostovoljce, predvsem z območja Maribora, kjer bodo oktobra potekala usposabljanja za pomoč ljudem v tovrstni stiski.
Telefoni za pomoč v stiski:
V stiski lahko poiščemo strokovno pomoč tudi v eni izmed desetih psiholoških svetovalnic:
Za podporo, komunikacijo in podatke o ustreznih oblikah pomoči je primerno tudi spletno svetovanje:
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.
Vsaka stiska je pomembna in prav iz vsake je mogoče najti pot
“Pogosto se ljudje skorajda opravičujejo, da so poklicali, sprašujejo, ali motijo, češ, zagotovo je stiska koga drugega večja od moje in moja ni vredna tolike pozornosti, a prav vsaka stiska, ki nekoga hromi, preplavlja in mu onemogoča normalno življenje, je pomembna in je vredna pozornosti. Ne glede na to, kaj je njen razlog in kaj si o tem misli okolica! Če je ne rešujemo, lahko postane vseprežemajoča, celo usodna. Zato je najslabše o njej molčati in jo nositi v sebi, ne poiskati kakršne koli pomoči,” svoje izkušnje s prostovoljskim delom na zaupnem telefonu strne Sabina Gombač, strokovni vodja društva Zaupni telefon Samarijan.
Kljub nenehnim stikom nimajo človeka, s katerim bi se lahko odkrito pogovorili
Statistika klicev kaže, da v številu ni bistvenih razlik med spoloma, je pa svojevrsten odsev družbe, da je največ kličočih starih od 45 do 65 let, torej delovno aktivne generacije, ki so praviloma pogosto v stiku s soljudmi, kljub temu pa je najpogostejši povod za stisko osamljenost.
“Klicateljev nikoli ne sprašujemo po osebnih podatkih, nikoli klicev ne snemamo, prav tako se nikjer ne zapisujejo njihove telefonske številke. Zato je zaupnost še toliko večja in se ljudje lažje odprejo. Resda ljudje vse več komuniciramo, a v resnici vse težje tkemo pomembne medsebojne vezi, se težko iskreno pogovarjamo in zato ljudje s svojimi stiskami pogosto ostanejo sami. Možnost zaupnega pogovora z usposobljenimi prostovoljci na anonimnih telefonih je zato še zmeraj izjemnega pomena. Samo na Zaupnem telefonu Samarijan jih na leto prejmemo več kot petindvajset tisoč.”
Stiske kličočih so res izjemno raznovrstne, a pogovor je vselej lahko bistven del pomoči, tudi ko pokličejo tisti, povsem prepričani, da iz stiske ni več izhoda, ki svoje misli in celo načrte o samomoru zelo jasno izražajo: “Pri nas velja prepričanje, da ko nekdo pokliče, v katerem koli stanju obupa, pomeni, da en majhen košček njega še vedno ima upanje. Ljudem pomagamo, da prek pogovora, razbremenitve, resničnega poslušanja začutijo, da njihove stiske nekdo razume, jemlje resno, da jih ne omalovažuje, da se mu stisk ni treba sramovati, še manj tega, da je poiskal pomoč. Morda mu pomagamo razmisliti o tem, kako se da na težavo pogledati še z druge plati.”
Resda so na telefonih na voljo posebej usposobljeni prostovoljci, a smo lahko človeku tudi v najhujših stiskah v neizmerno pomoč tudi popolni laiki, čeprav smo le sodelavci, sosedje, znanci: “Najpomembneje si je vzeti čas in človeka poslušati. Ni nam treba imeti rešitve za njegov problem. Velikokrat sploh ne pričakujejo nikakršnega nasveta, potrebujejo le osebo, ki jih res posluša, da si vzame čas. S tem damo vedeti, da se nam njegova stiska zdi vredna pozornosti, ter z razumevanjem in priznavanjem dajemo upanje, da je iz vsake stiske moč najti pot!” je prepričana Sabina Gombač.
Brezplačna telefonska številka zaupnega telefona Samarijan 116 123 je le ena izmed možnosti pomoči prek telefona.
Če človeku taka pomoč ne ustreza in če v svoji okolici ne zmore najti osebe, ki bi ji lahko zaupal, je poleg zdravstvenih ustanov po Sloveniji na voljo tudi sedem posvetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet.
Psihološke svetovalnice, v katerih je vsakomur dostopna individualna obravnava brez napotnice zdravnika ali zdravstvene izkaznice, so v Ljubljani, Kranju, Celju, Novi Gorici, Postojni, Sevnici, Slovenj Gradcu, Laškem, Murski Soboti.
Na to, da ljudje iz svojih stisk prepogosto ne najdejo izhoda, pa vsako leto opozarja tudi svetovni dan preprečevanja samomora. Jutri, ko bo potekala okrogla miza o tej temi, bo v Ljubljani na Slovenski cesti postavljena 70 metrov dolga miza z 220 telefoni. Ob dvigu katere koli slušalke bo moč slišati igrane posnetke stisk, ki jih prostovoljci sicer slišijo na Zaupnem telefonu Samarijan. Na stisko in nujnost njene destigmatizacije pa bo do bo ponedeljka opozarjala tudi zastava, ki bo visela z vrha Nebotičnika.
Pri Samarijanu iščejo nove prostovoljce, predvsem z območja Maribora, kjer bodo oktobra potekala usposabljanja za pomoč ljudem v tovrstni stiski.
Telefoni za pomoč v stiski:
V stiski lahko poiščemo strokovno pomoč tudi v eni izmed desetih psiholoških svetovalnic:
Za podporo, komunikacijo in podatke o ustreznih oblikah pomoči je primerno tudi spletno svetovanje:
Na zdravljenje po hudi poškodbi zaradi skoka v vodo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča največkrat sprejmejo fante, stare od 14 do 24 let. Med njimi se je pred dvema letoma znašel tudi takrat še ne polnoletni dijak piranske gimnazije, Nick Špoljar.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi raka dojke leta 2011 umrlo približno 450 000 žensk po svetu. Odstotek žensk, ki po zdravljenju uspešno okrevajo, se sicer iz leta v leto v povečuje, še vedno pa veliko težavo predstavlja kemoterapija, ki lahko z negativnimi stranskimi posledicami poslabša zdravje pacientk. Kdaj je kemoterapija po operativnem posegu nujna in kdaj ne, danes že lahko ugotavljajo s pomočjo posebnih genetskih testov, s katerimi so po svetu svetovali že več deset tisoč ženskam in marsikateri tako prihranili kemoterapijo.
Prepričanje, da je izgubljanje las in strah pred plešavostjo le moška domena, je zmotno. Več kot 40 odstotkov tistih, ki jih pesti izgubljanje las, je namreč žensk. In če je plešavost za moške družbeno bolj sprejemljiva, lahko ženske precej bolj zaznamuje, nekatere izgubo las enačijo celo z izgubo roke ali noge. Kako ravnati, ko opazimo, da nam očitneje izpadajo lasje, kakšno vlogo igrajo pri ženskah hormoni in ali sploh obstaja učinkovita metoda, kako pridobiti nazaj izgubljene lase, raziskujemo v Ambulanti 202.
Koprivnica ali urtikarija je pogosta bolezen, prizadene okoli 25 odstotkov ljudi. Kronična oblika je redkejša, traja dlje kot šest tednov in pogosto zelo slabo vpliva na kakovost življenja bolnika. Rdeče in otekle lise, podobne spremembam, ki nastanejo, ko nas opeče kopriva, je še posebej v poletnih dneh težko prikriti, spremljata pa jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek.
O večopravilnosti poslušamo skoraj vsak dan. Vsi smo preobremenjeni in to se lahko s časom pokaže v kakovosti opravljenih nalog in – kar je še pomembneje – v kakovosti našega življenja. Številne nedavne znanstvene študije kažejo na to, da je večopravilnost škodljiva. Medtem ko hkrati opravljamo več nalog, naj bi se zmanjševali naša pozornost in učinkovitost, po nekaterih virih naj bi se ob opravljanju več stvari hkrati znižal inteligenčni kvocient, večopravilnost pa naj bi celo škodila našim možganom. Koliko je resnice v tem in ali lahko večopravilnost škodi našim možganom? Dr. Simon Brezovar, psiholog na Nevrološki kliniki v Ljubljani, dr. Paul Jimenez, psiholog, profesor na graški univerzi v Avstriji.
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50.000-krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju.
Strah pred zobozdravnikom poznajo prav vse generacije, pogosto ga starši nehote pomagajo ustvarjati pri otrocih in se ga ne znajo znebiti tudi v odrasli dobi, čeprav vedo, da je zdravje v ustni votlini še kako pomembno za zdravje celotnega telesa.
Možganska kap se je v svetu zavihtela na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v Sloveniji zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi karseda hitro ukrepali. Prav zato so v državi zagnali projekt Telekap.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.
Stres je pri šolarjih in dijakih prav tako prisoten kot v odrasli populaciji. A ga zaradi vse večje želje, da bi bili otroci kar se da uspešni, pogosto ne prepoznamo pravočasno, ali pa ga s prevelikimi pričakovanji le povečujemo. Kako lahko otrokom pomagamo iz njegovega primeža sta v Ambulanti 202 svetovali dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt z NIJZ.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora in Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija začel projekt »Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom«, krajše MOČ.
Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.
Rojstvo otroka s posebnimi potrebami, sploh takimi, ki so opazne že v trenutku rojstva kot je to Downov sindrom, so za starše in njihove bližnje praviloma velik šok. Za zdravstveno podporo otroku je dobro poskrbljeno, s celotno družino, ki se ji življenje popolnoma spremeni, pa se ne ukvarja nihče.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Ali vse večje navdušenje nad brezglutensko, paleo in prehrano s čim manj ogljikovih hidratov tudi v praksi dokazuje, da je naša prehranska piramida, ki že desetletja temelji na žitaricah in škrobnih živilih, v resnici povsem napačna? Je izločitev glutenskih žit iz prehrane v resnici dobrodejna in telo razbremeni, ali mu na daljši rok povzroča škodo?
Vzroki za bolezen niso popolnoma jasni, pot do diagnoze je zaradi raznolike simptomatike pogosto dolgotrajna. Nenehna utrujenost, mišične bolečine, motnje spomina so le nekatere od številnih težav, ki pestijo bolnike. Najpogosteje prizadene ženske med 20. in 50. letom starosti.
Neveljaven email naslov