Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.
Vsaka stiska je pomembna in prav iz vsake je mogoče najti pot
“Pogosto se ljudje skorajda opravičujejo, da so poklicali, sprašujejo, ali motijo, češ, zagotovo je stiska koga drugega večja od moje in moja ni vredna tolike pozornosti, a prav vsaka stiska, ki nekoga hromi, preplavlja in mu onemogoča normalno življenje, je pomembna in je vredna pozornosti. Ne glede na to, kaj je njen razlog in kaj si o tem misli okolica! Če je ne rešujemo, lahko postane vseprežemajoča, celo usodna. Zato je najslabše o njej molčati in jo nositi v sebi, ne poiskati kakršne koli pomoči,” svoje izkušnje s prostovoljskim delom na zaupnem telefonu strne Sabina Gombač, strokovni vodja društva Zaupni telefon Samarijan.
Kljub nenehnim stikom nimajo človeka, s katerim bi se lahko odkrito pogovorili
Statistika klicev kaže, da v številu ni bistvenih razlik med spoloma, je pa svojevrsten odsev družbe, da je največ kličočih starih od 45 do 65 let, torej delovno aktivne generacije, ki so praviloma pogosto v stiku s soljudmi, kljub temu pa je najpogostejši povod za stisko osamljenost.
“Klicateljev nikoli ne sprašujemo po osebnih podatkih, nikoli klicev ne snemamo, prav tako se nikjer ne zapisujejo njihove telefonske številke. Zato je zaupnost še toliko večja in se ljudje lažje odprejo. Resda ljudje vse več komuniciramo, a v resnici vse težje tkemo pomembne medsebojne vezi, se težko iskreno pogovarjamo in zato ljudje s svojimi stiskami pogosto ostanejo sami. Možnost zaupnega pogovora z usposobljenimi prostovoljci na anonimnih telefonih je zato še zmeraj izjemnega pomena. Samo na Zaupnem telefonu Samarijan jih na leto prejmemo več kot petindvajset tisoč.”
Stiske kličočih so res izjemno raznovrstne, a pogovor je vselej lahko bistven del pomoči, tudi ko pokličejo tisti, povsem prepričani, da iz stiske ni več izhoda, ki svoje misli in celo načrte o samomoru zelo jasno izražajo: “Pri nas velja prepričanje, da ko nekdo pokliče, v katerem koli stanju obupa, pomeni, da en majhen košček njega še vedno ima upanje. Ljudem pomagamo, da prek pogovora, razbremenitve, resničnega poslušanja začutijo, da njihove stiske nekdo razume, jemlje resno, da jih ne omalovažuje, da se mu stisk ni treba sramovati, še manj tega, da je poiskal pomoč. Morda mu pomagamo razmisliti o tem, kako se da na težavo pogledati še z druge plati.”
Resda so na telefonih na voljo posebej usposobljeni prostovoljci, a smo lahko človeku tudi v najhujših stiskah v neizmerno pomoč tudi popolni laiki, čeprav smo le sodelavci, sosedje, znanci: “Najpomembneje si je vzeti čas in človeka poslušati. Ni nam treba imeti rešitve za njegov problem. Velikokrat sploh ne pričakujejo nikakršnega nasveta, potrebujejo le osebo, ki jih res posluša, da si vzame čas. S tem damo vedeti, da se nam njegova stiska zdi vredna pozornosti, ter z razumevanjem in priznavanjem dajemo upanje, da je iz vsake stiske moč najti pot!” je prepričana Sabina Gombač.
Brezplačna telefonska številka zaupnega telefona Samarijan 116 123 je le ena izmed možnosti pomoči prek telefona.
Če človeku taka pomoč ne ustreza in če v svoji okolici ne zmore najti osebe, ki bi ji lahko zaupal, je poleg zdravstvenih ustanov po Sloveniji na voljo tudi sedem posvetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet.
Psihološke svetovalnice, v katerih je vsakomur dostopna individualna obravnava brez napotnice zdravnika ali zdravstvene izkaznice, so v Ljubljani, Kranju, Celju, Novi Gorici, Postojni, Sevnici, Slovenj Gradcu, Laškem, Murski Soboti.
Na to, da ljudje iz svojih stisk prepogosto ne najdejo izhoda, pa vsako leto opozarja tudi svetovni dan preprečevanja samomora. Jutri, ko bo potekala okrogla miza o tej temi, bo v Ljubljani na Slovenski cesti postavljena 70 metrov dolga miza z 220 telefoni. Ob dvigu katere koli slušalke bo moč slišati igrane posnetke stisk, ki jih prostovoljci sicer slišijo na Zaupnem telefonu Samarijan. Na stisko in nujnost njene destigmatizacije pa bo do bo ponedeljka opozarjala tudi zastava, ki bo visela z vrha Nebotičnika.
Pri Samarijanu iščejo nove prostovoljce, predvsem z območja Maribora, kjer bodo oktobra potekala usposabljanja za pomoč ljudem v tovrstni stiski.
Telefoni za pomoč v stiski:
V stiski lahko poiščemo strokovno pomoč tudi v eni izmed desetih psiholoških svetovalnic:
Za podporo, komunikacijo in podatke o ustreznih oblikah pomoči je primerno tudi spletno svetovanje:
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.
Vsaka stiska je pomembna in prav iz vsake je mogoče najti pot
“Pogosto se ljudje skorajda opravičujejo, da so poklicali, sprašujejo, ali motijo, češ, zagotovo je stiska koga drugega večja od moje in moja ni vredna tolike pozornosti, a prav vsaka stiska, ki nekoga hromi, preplavlja in mu onemogoča normalno življenje, je pomembna in je vredna pozornosti. Ne glede na to, kaj je njen razlog in kaj si o tem misli okolica! Če je ne rešujemo, lahko postane vseprežemajoča, celo usodna. Zato je najslabše o njej molčati in jo nositi v sebi, ne poiskati kakršne koli pomoči,” svoje izkušnje s prostovoljskim delom na zaupnem telefonu strne Sabina Gombač, strokovni vodja društva Zaupni telefon Samarijan.
Kljub nenehnim stikom nimajo človeka, s katerim bi se lahko odkrito pogovorili
Statistika klicev kaže, da v številu ni bistvenih razlik med spoloma, je pa svojevrsten odsev družbe, da je največ kličočih starih od 45 do 65 let, torej delovno aktivne generacije, ki so praviloma pogosto v stiku s soljudmi, kljub temu pa je najpogostejši povod za stisko osamljenost.
“Klicateljev nikoli ne sprašujemo po osebnih podatkih, nikoli klicev ne snemamo, prav tako se nikjer ne zapisujejo njihove telefonske številke. Zato je zaupnost še toliko večja in se ljudje lažje odprejo. Resda ljudje vse več komuniciramo, a v resnici vse težje tkemo pomembne medsebojne vezi, se težko iskreno pogovarjamo in zato ljudje s svojimi stiskami pogosto ostanejo sami. Možnost zaupnega pogovora z usposobljenimi prostovoljci na anonimnih telefonih je zato še zmeraj izjemnega pomena. Samo na Zaupnem telefonu Samarijan jih na leto prejmemo več kot petindvajset tisoč.”
Stiske kličočih so res izjemno raznovrstne, a pogovor je vselej lahko bistven del pomoči, tudi ko pokličejo tisti, povsem prepričani, da iz stiske ni več izhoda, ki svoje misli in celo načrte o samomoru zelo jasno izražajo: “Pri nas velja prepričanje, da ko nekdo pokliče, v katerem koli stanju obupa, pomeni, da en majhen košček njega še vedno ima upanje. Ljudem pomagamo, da prek pogovora, razbremenitve, resničnega poslušanja začutijo, da njihove stiske nekdo razume, jemlje resno, da jih ne omalovažuje, da se mu stisk ni treba sramovati, še manj tega, da je poiskal pomoč. Morda mu pomagamo razmisliti o tem, kako se da na težavo pogledati še z druge plati.”
Resda so na telefonih na voljo posebej usposobljeni prostovoljci, a smo lahko človeku tudi v najhujših stiskah v neizmerno pomoč tudi popolni laiki, čeprav smo le sodelavci, sosedje, znanci: “Najpomembneje si je vzeti čas in človeka poslušati. Ni nam treba imeti rešitve za njegov problem. Velikokrat sploh ne pričakujejo nikakršnega nasveta, potrebujejo le osebo, ki jih res posluša, da si vzame čas. S tem damo vedeti, da se nam njegova stiska zdi vredna pozornosti, ter z razumevanjem in priznavanjem dajemo upanje, da je iz vsake stiske moč najti pot!” je prepričana Sabina Gombač.
Brezplačna telefonska številka zaupnega telefona Samarijan 116 123 je le ena izmed možnosti pomoči prek telefona.
Če človeku taka pomoč ne ustreza in če v svoji okolici ne zmore najti osebe, ki bi ji lahko zaupal, je poleg zdravstvenih ustanov po Sloveniji na voljo tudi sedem posvetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet.
Psihološke svetovalnice, v katerih je vsakomur dostopna individualna obravnava brez napotnice zdravnika ali zdravstvene izkaznice, so v Ljubljani, Kranju, Celju, Novi Gorici, Postojni, Sevnici, Slovenj Gradcu, Laškem, Murski Soboti.
Na to, da ljudje iz svojih stisk prepogosto ne najdejo izhoda, pa vsako leto opozarja tudi svetovni dan preprečevanja samomora. Jutri, ko bo potekala okrogla miza o tej temi, bo v Ljubljani na Slovenski cesti postavljena 70 metrov dolga miza z 220 telefoni. Ob dvigu katere koli slušalke bo moč slišati igrane posnetke stisk, ki jih prostovoljci sicer slišijo na Zaupnem telefonu Samarijan. Na stisko in nujnost njene destigmatizacije pa bo do bo ponedeljka opozarjala tudi zastava, ki bo visela z vrha Nebotičnika.
Pri Samarijanu iščejo nove prostovoljce, predvsem z območja Maribora, kjer bodo oktobra potekala usposabljanja za pomoč ljudem v tovrstni stiski.
Telefoni za pomoč v stiski:
V stiski lahko poiščemo strokovno pomoč tudi v eni izmed desetih psiholoških svetovalnic:
Za podporo, komunikacijo in podatke o ustreznih oblikah pomoči je primerno tudi spletno svetovanje:
Maja se je od malega prenajedala, jedla je lahko ves dan, več, kot je sploh mogoče in brez kakršnega koli nadzora nad samim seboj. Za to razkritje, da je nekaj hudo narobe z njo, se lahko zahvali potici.
Matične celice v regenerativni medicini so pred 20. leti v Sloveniji prvi preizkusili ortopedi. Takrat je namreč prim. Damjan Radosavljevič s skupino strokovnjakov opravil prvi postopek obnavljanja poškodovanega sklepa z lastnimi celicami. Uporaba je še zdaj najpogostejša prav v ortopediji, ob čemer pa različne vrste matičnih celic uspešno uporabljajo še pri zdravljenju srčnega popuščanja in pri težavah po presaditvi kostnega mozga pri otrocih s krvnim rakom. Predstavljamo vse tri metode in prihodnost njihove uporabe.
Delovni terapevti se spoznajo na okrevanje ljudi po različnih posegih, po kapi, pa na pasti, ki pri rednih vsakodnevnih aktivnostih bremenijo starejše ljudi, spremljajo mlade s posebnimi potrebami, v veliko pomoč pa so tudi pri vzpostavljanju delovne rutine pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju. Njihovo delo in tudi, kaj bi bilo treba na področju delovne terapije še urediti, bomo spoznali ta četrtek po 10.00 v oddaji Ambulanta 202.
Ob nenadnem srčnem zastoju, ki ga prav vsak dan doživijo vsaj štirje ljudje, je praviloma najbolj odločilna pravočasna pomoč očividcev. Z vsako minuto, ko nihče ne ukrepa, se namreč možnost za kakovostno preživetje zmanjša za deset odstotkov, po tem času človeku ne more pomagati niti najsodobneje opremljena reševalna ekipa. Zato v teh dneh intenzivno vabimo na več kot 100 brezplačnih tečajev temeljnih postopkov oživljanja po vsej Sloveniji; nekaj napotkov, ki lahko pomagajo rešiti življenje, pa ponujamo tudi v Ambulanti 202.
Že leta 1945 ob prejetju Nobelove nagrade za odkritje penicilina je Alexander Fleming opozoril, da lahko napačna raba antibiotikov vodi v popolno odpornost mikrobov nanje. Zdaj se zdi, da je svet tik pred tem. Celo Generalna skupščina Združenih narodov je pred kratkim zasedanje posvetila prav odpornosti mikrobov. Da so temi, povezani, z zdravjem namenili pozornost na najvišji ravni, se je sicer zgodilo šele četrtič v zgodovini OZN. Kaj se je zgodilo, da strokovnjaki glasno opozarjajo na težko zaustavljiv cunami nekoč že ozdravljivih bolezni, zaradi katerih se bo smrtnost zaradi okužb v naslednjih treh desetletjih povečala za skoraj petnajstkrat in bo za njihovimi posledicami umrlo več ljudi kot zaradi vseh rakavih obolenj in posledic prometnih nesreč skupaj? Je proces sploh še mogoče ustaviti in kako bodo vse odpornejši mikrobi vplivali na naše življenje, bo v Ambulanti 202 v četrtek ob 10h pojasnil mikrobiolog z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in predsednik Slovenske komisije za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila Iztok Štrumbelj.
Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.
Zrak je najpomembnejši dejavnik v okolju, ki vpliva na naše zdravje. Ne moremo mu ubežati, dediščina konstantne izpostavljenosti onesnaženemu zraku pa se razkrije šele čez desetletja. Tisti, ki bivajo in delujejo ob prometnih cestah, živijo v povprečju tri leta manj od tistih v bolj čistem okolju, zaradi onesnaženega zraka v Ljubljani na leto umre 200 ljudi več, ki bi sicer še lahko živeli nekaj let.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Novo šolsko leto je, marsikakšnega šolarja stiska v trebuhu, ker se krha počitniški brezskrbni čas in ker je na obzorju nova šolska rutina, ki se s seboj prinaša nove preizkušnje in izzive. Zakaj šolo povezujemo s stresom in kako se lahko z njim spopade cela družina, bosta v prispevku Maje Ratej pojasnili pediatrinja in nevroznanstvenica Tina Bregant in psihoterapevtka Ksenja Kos. Obe prej kot na šolo s prstom kažeta na starše, ki pogosto na zahteve šole izdatneje obtežijo tudi s svojimi pričakovanji.
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Rast trga energijskih pijač je v zadnjih letih med največjimi v prehranski industriji in tudi pri nas jih je na voljo že vsaj 40 vrst. Študentje živilstva so jih podrobneje analizirali in bili presenečeni nad spoznanjem, kako nevarne so lahko in kako nekritična je po uporaba predvsem med otroki in mladostniki. Zato so prepričani, da so ob tako nekritični uporabi in tako lahki dostopnosti energijske pijače v bistvu "droga tega tisočletja". Na svoje ugotovitve zdaj s predavanji po šolah želijo opozoriti čim več mladih, tudi zato, ker so izvedeli za primer dekleta, ki je neposredno po zaužitju energijske pijače doživelo srčni zastoj…
Samo letos je v Sloveniji na novo potrjenih 41 primerov okužbe z virusom HIV, kar je bistveno več kot je bilo povprečje minulih let. Število okuženih z različnimi spolnimi boleznimi pa raste tudi po svetu, z njimi se vsako leto na novo okuži 125 milijonov mladih.
Prisotnost v sedanjem trenutku, v hiteči, čedalje bolj površni družbi, ni samoumevna veščina, se jo pa da priučiti. Čuječnost je temelj zavedanja sebe in okolice, v svojo prakso jo vključujejo psihoterapevti, na čuječnosti temelji zmanjševanje stresa, čuječnost spreminja nefunkcionalne navade in vzorce, pomaga sprejemati življenje kakršno je. Sogovornica je psihologinja, doc. dr. Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem.
V Ambulanti 202 bomo tokrat v središče postavili demenco, ki je v naši družbi še vedno stigmatizirana, kljub temu da postaja vse bolj resen zdravstveni izziv. Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, bo povedala gostja, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Slišali bomo tudi zgodbo prostovoljcev, ki opozarjajo, da jih je težko pričakovana strategija obvladovanja demence skoraj povsem spregledala
Elektronska cigareta, ki je pred dobrim desetletjem prišla na trg kot domnevno manj škodljiv nadomestek tobačnim izdelkom, je vse popularnejša tudi med mladimi. Je to le manjše zlo pri tistih mladih, ki so ali bi postali kadilci ali pa le trojanski konj, na katerega iz ozadja stavi tudi tobačna industrija? Izumljene so bile kot pripomoček, ki bi okorelim kadilcem pomagala zmanjšati odvisnost od tobačnih izdelkov. A kot take na trgu niso registrirane, na trgu je na voljo kot običajen izdelek, čeprav nekatere tekočine za polnjenje vsebujejo tudi nikotin.
Vsaj 40% ljudi sploh ne ve, da je njihov krvni tlak povišan, tudi zato, ker tipičnih znakov zanj sploh ni. A visok tlak pomeni bistveno zvišano možnost za okvare srca, za možgansko kap in posledično seveda za številne invalidnosti.
Vedno več Slovenk in Slovencev teče. Kako vemo, da je naša tehnika teka pravilna? Napake, in to ne le pri tekačih začetnikih, namreč ne vodijo do želenega užitka in zadovoljstva, ampak tudi do motivacijske blokade in poškodb. Postopek, da lahko tečemo bolje in bolj elastično, je treba razumeti kot postopek, skozi katerega navajamo telo na nove obremenitve. Prav zato je lahko tek spočetka stres, lahko pa je tudi užitek in zdravilo, če se ga lotimo pravilno in popestrimo tudi z drugimi športi.
Številni mediji so pred prihodom poletja polni mamljivih nasvetov, kako hitro shujšati. Ponujajo nam celo paleto prehranskih dodatkov in z njimi bližnjice do enostavnega izgubljanja telesne teže. Je dejansko res mogoče hitro shujšati in v kratkem ne pridobiti telesne teže nazaj ali je celo ne povečati? Je izguba telesne teže res bolj stvar volje kot biologije ter kakšno vlogo imajo ob vsem tem hormoni? Gostja: dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pred mednarodnim praznikom dela zato v Ambulanti 202 opozarjamo na negativne učinke dolgotrajne brezposelnosti.
Neveljaven email naslov