Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kitajci načrtujejo tudi več sto menjalnih mest, kjer bodo uporabniki lahko v treh minutah zamenjali baterijo.
Kitajci načrtujejo tudi več sto menjalnih mest, kjer bodo uporabniki lahko v treh minutah zamenjali baterijo
Kitajcem recimo z avtomobili na bencinski pogon nikoli ni uspelo prodreti v svet, zdaj pa so ogromen potencial prepoznali v električnih. Tako Kitajsko podjetje NIO že izdeluje 7-sedežnega športnega terenca es8. Gre za moderen in resen električni avtomobil, ki stane malo manj kot 70 tisočakov, torej je v primerjavi s Teslinim konkurentom dvakrat cenejši. Kitajci seveda nimajo takih težav s proizvodnjo kot recimo Tesla – imajo surovine, proizvodne kapacitete, delovno silo in zdaj tudi že znanje – tudi za marketing in prodajo. Ob koncu leta še enkrat o električnih. Kitajcem recimo z avtomobili na bencinski pogon nikoli ni uspelo prodreti v svet, zdaj pa so ogromen potencial prepoznali v električnih. Tako Kitajsko podjetje NIO že izdeluje 7-sedežnega športnega terenca ES8. Gre za moderen in resen električni avtomobil, ki stane malo manj kot 70 tisočakov, torej je v primerjavi s Teslinim konkurentom dvakrat cenejši. Kitajci seveda nimajo takih težav s proizvodnjo kot recimo Tesla – imajo surovine, proizvodne kapacitete, delovno silo in zdaj tudi že znanje – tudi za marketing in prodajo.
Čas je, da se za letos poslovimo še od ene znamke – z modelom, ki povečuje gnečo v najbolj rastočem segmentu športnih terencev in z drugim karavanskim, ki najbrž tudi na račun prej omenjenih kaj izgublja… No, prenovljena Mazda6 se je v najnovejši pomladitvi modernizirala in opremila tako da se resno spogleduje s tistimi »naj« v premijskem razredu. Na pogled je (tudi ali pa še posebej) v karavanski izvedbi privlačna in elegantna, o tem ni dvoma. Posodobili so notranjost, izdelava je brezhibna, ob udobnosti je potrebno izpostaviti tudi kopico sistemov, ki imajo na skrbi varnost in ki jih premore tudi že ne najvišji nivo opremljenosti atraction. 2,2 litrski dizel s 110 kilovati poganja 480 cm dolgo vozilo suvereno in brez težav, tudi šest stopenjskemu ročnemu menjalniku ni kaj očitati. Z vso eleganco in tudi že nekaj prestiža (predvsem ob popolni opremljenosti) je Mazda6 vseeno med tistimi, ki se v segmentu karavanov še kar dobro držijo – in mislimo, da upravičeno.
Je pa v letošnjem letu na ceste zapeljala tudi druga generacija Mazde CX-5, ki je sicer najbolje prodajani Mazdin avtomobil v Evropi in je seveda med tistimi, ki se gnetejo v izjemno popularnem razredu. Pri obliki je težko govoriti o revoluciji, čeprav je avtomobil videti vseeno bolj imenitno in elegantno od predhodnika. Prostora v kabini ni kaj dosti več kot prej, je pa najnovejša CX-5 udobnejša, odeta v kvalitetne materiale, notranjost pa je tudi občutno bolje zvočno izolirana. Ena od Mazdinih značilnosti ostaja – zaslonov se ne da upravljati z dotikom, ampak z ročno z gumbom, kar morda zna biti zares varneje.
Naneslo je, da so tudi v ta avtomobil vgradili enak pogonski sklop kot v šestico, a CX-5 je dodatno ponujal samodejno uravnavan štirikolesni pogon, ki je dobrodošel na mokri ali snežni podlagi, sicer pa je avtomobil le pogojno pripravljen na terenske preizkuse, celo več – da se ga peljati podobno dinamično kot običajno limuzino, kar, bi rekli, ni ravno odlika večine konkurentov. Če zaključimo: Mazda se je od nas letos poslovila zelo dostojno.
O Škodinem kodiaqu govorimo kot o fenomenu, o avtomobilu, ki so ga mnogi naročili še preden so ga videli. Čeprav nekateri pravijo, da je avtomobil stopil na tržišče celo malo pozno, pa očitno s pravimi atributi, tako se čakalne vrste še vedno vlečejo. Kodiaq je res očitno za mnoge ravno pravšen, moderen in eleganten športni terenec, dovolj privlačnega videza in z vso koncernsko tehniko ne predrag. Takega se splača tudi počakati nekaj mesecev. Kodiaq pa je za nekatere vseeno malo prevelik in Škoda ponudi (pred nekaj dnevi tudi pri nas) 31 cm krajšega, tudi malo nižjega in ožjega manjšega brata karoqa. Povpraševanju po kodiaqu tovarna še vedno ne more slediti, tudi naročilom za karoqa ne, zato so za slednjega okrepili proizvodne zmogljivosti. Pri nas so prejeli že skoraj 200 naročil, v prihodnjem letu jih bodo prodali vsaj 600. Karoqa opremljajo s tremi dizelskimi in dvema bencinskima motorjema, možen je tudi sedem stopenjski DSG, z najzmogljivejšim 140 kilovatnim dizlom tudi štirikolesni pogon. V začetku je avtomobil na voljo le s srednjim ali najbogatejšim nivojem opreme, tako da se cene začno pri 21.700 evrih. Še ena novost je: vsi karoqi so opremljeni s štiriletnim jamstvom, kupec se lahko sam odloči za podaljšanje.
Slovenski avto leta 2018 – 26. izbor po vrsti, glasovanje je končano, pojutrišnjem bomo objavili vseh pet finalistov. Sredi januarja bomo glasove razdelili še avtomobilistični novinarji sedmih sodelujočih medijev in razglasili Slovenski avto leta 2018.
865 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kitajci načrtujejo tudi več sto menjalnih mest, kjer bodo uporabniki lahko v treh minutah zamenjali baterijo.
Kitajci načrtujejo tudi več sto menjalnih mest, kjer bodo uporabniki lahko v treh minutah zamenjali baterijo
Kitajcem recimo z avtomobili na bencinski pogon nikoli ni uspelo prodreti v svet, zdaj pa so ogromen potencial prepoznali v električnih. Tako Kitajsko podjetje NIO že izdeluje 7-sedežnega športnega terenca es8. Gre za moderen in resen električni avtomobil, ki stane malo manj kot 70 tisočakov, torej je v primerjavi s Teslinim konkurentom dvakrat cenejši. Kitajci seveda nimajo takih težav s proizvodnjo kot recimo Tesla – imajo surovine, proizvodne kapacitete, delovno silo in zdaj tudi že znanje – tudi za marketing in prodajo. Ob koncu leta še enkrat o električnih. Kitajcem recimo z avtomobili na bencinski pogon nikoli ni uspelo prodreti v svet, zdaj pa so ogromen potencial prepoznali v električnih. Tako Kitajsko podjetje NIO že izdeluje 7-sedežnega športnega terenca ES8. Gre za moderen in resen električni avtomobil, ki stane malo manj kot 70 tisočakov, torej je v primerjavi s Teslinim konkurentom dvakrat cenejši. Kitajci seveda nimajo takih težav s proizvodnjo kot recimo Tesla – imajo surovine, proizvodne kapacitete, delovno silo in zdaj tudi že znanje – tudi za marketing in prodajo.
Čas je, da se za letos poslovimo še od ene znamke – z modelom, ki povečuje gnečo v najbolj rastočem segmentu športnih terencev in z drugim karavanskim, ki najbrž tudi na račun prej omenjenih kaj izgublja… No, prenovljena Mazda6 se je v najnovejši pomladitvi modernizirala in opremila tako da se resno spogleduje s tistimi »naj« v premijskem razredu. Na pogled je (tudi ali pa še posebej) v karavanski izvedbi privlačna in elegantna, o tem ni dvoma. Posodobili so notranjost, izdelava je brezhibna, ob udobnosti je potrebno izpostaviti tudi kopico sistemov, ki imajo na skrbi varnost in ki jih premore tudi že ne najvišji nivo opremljenosti atraction. 2,2 litrski dizel s 110 kilovati poganja 480 cm dolgo vozilo suvereno in brez težav, tudi šest stopenjskemu ročnemu menjalniku ni kaj očitati. Z vso eleganco in tudi že nekaj prestiža (predvsem ob popolni opremljenosti) je Mazda6 vseeno med tistimi, ki se v segmentu karavanov še kar dobro držijo – in mislimo, da upravičeno.
Je pa v letošnjem letu na ceste zapeljala tudi druga generacija Mazde CX-5, ki je sicer najbolje prodajani Mazdin avtomobil v Evropi in je seveda med tistimi, ki se gnetejo v izjemno popularnem razredu. Pri obliki je težko govoriti o revoluciji, čeprav je avtomobil videti vseeno bolj imenitno in elegantno od predhodnika. Prostora v kabini ni kaj dosti več kot prej, je pa najnovejša CX-5 udobnejša, odeta v kvalitetne materiale, notranjost pa je tudi občutno bolje zvočno izolirana. Ena od Mazdinih značilnosti ostaja – zaslonov se ne da upravljati z dotikom, ampak z ročno z gumbom, kar morda zna biti zares varneje.
Naneslo je, da so tudi v ta avtomobil vgradili enak pogonski sklop kot v šestico, a CX-5 je dodatno ponujal samodejno uravnavan štirikolesni pogon, ki je dobrodošel na mokri ali snežni podlagi, sicer pa je avtomobil le pogojno pripravljen na terenske preizkuse, celo več – da se ga peljati podobno dinamično kot običajno limuzino, kar, bi rekli, ni ravno odlika večine konkurentov. Če zaključimo: Mazda se je od nas letos poslovila zelo dostojno.
O Škodinem kodiaqu govorimo kot o fenomenu, o avtomobilu, ki so ga mnogi naročili še preden so ga videli. Čeprav nekateri pravijo, da je avtomobil stopil na tržišče celo malo pozno, pa očitno s pravimi atributi, tako se čakalne vrste še vedno vlečejo. Kodiaq je res očitno za mnoge ravno pravšen, moderen in eleganten športni terenec, dovolj privlačnega videza in z vso koncernsko tehniko ne predrag. Takega se splača tudi počakati nekaj mesecev. Kodiaq pa je za nekatere vseeno malo prevelik in Škoda ponudi (pred nekaj dnevi tudi pri nas) 31 cm krajšega, tudi malo nižjega in ožjega manjšega brata karoqa. Povpraševanju po kodiaqu tovarna še vedno ne more slediti, tudi naročilom za karoqa ne, zato so za slednjega okrepili proizvodne zmogljivosti. Pri nas so prejeli že skoraj 200 naročil, v prihodnjem letu jih bodo prodali vsaj 600. Karoqa opremljajo s tremi dizelskimi in dvema bencinskima motorjema, možen je tudi sedem stopenjski DSG, z najzmogljivejšim 140 kilovatnim dizlom tudi štirikolesni pogon. V začetku je avtomobil na voljo le s srednjim ali najbogatejšim nivojem opreme, tako da se cene začno pri 21.700 evrih. Še ena novost je: vsi karoqi so opremljeni s štiriletnim jamstvom, kupec se lahko sam odloči za podaljšanje.
Slovenski avto leta 2018 – 26. izbor po vrsti, glasovanje je končano, pojutrišnjem bomo objavili vseh pet finalistov. Sredi januarja bomo glasove razdelili še avtomobilistični novinarji sedmih sodelujočih medijev in razglasili Slovenski avto leta 2018.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Neveljaven email naslov