Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kitajci načrtujejo tudi več sto menjalnih mest, kjer bodo uporabniki lahko v treh minutah zamenjali baterijo.
Kitajci načrtujejo tudi več sto menjalnih mest, kjer bodo uporabniki lahko v treh minutah zamenjali baterijo
Kitajcem recimo z avtomobili na bencinski pogon nikoli ni uspelo prodreti v svet, zdaj pa so ogromen potencial prepoznali v električnih. Tako Kitajsko podjetje NIO že izdeluje 7-sedežnega športnega terenca es8. Gre za moderen in resen električni avtomobil, ki stane malo manj kot 70 tisočakov, torej je v primerjavi s Teslinim konkurentom dvakrat cenejši. Kitajci seveda nimajo takih težav s proizvodnjo kot recimo Tesla – imajo surovine, proizvodne kapacitete, delovno silo in zdaj tudi že znanje – tudi za marketing in prodajo. Ob koncu leta še enkrat o električnih. Kitajcem recimo z avtomobili na bencinski pogon nikoli ni uspelo prodreti v svet, zdaj pa so ogromen potencial prepoznali v električnih. Tako Kitajsko podjetje NIO že izdeluje 7-sedežnega športnega terenca ES8. Gre za moderen in resen električni avtomobil, ki stane malo manj kot 70 tisočakov, torej je v primerjavi s Teslinim konkurentom dvakrat cenejši. Kitajci seveda nimajo takih težav s proizvodnjo kot recimo Tesla – imajo surovine, proizvodne kapacitete, delovno silo in zdaj tudi že znanje – tudi za marketing in prodajo.
Čas je, da se za letos poslovimo še od ene znamke – z modelom, ki povečuje gnečo v najbolj rastočem segmentu športnih terencev in z drugim karavanskim, ki najbrž tudi na račun prej omenjenih kaj izgublja… No, prenovljena Mazda6 se je v najnovejši pomladitvi modernizirala in opremila tako da se resno spogleduje s tistimi »naj« v premijskem razredu. Na pogled je (tudi ali pa še posebej) v karavanski izvedbi privlačna in elegantna, o tem ni dvoma. Posodobili so notranjost, izdelava je brezhibna, ob udobnosti je potrebno izpostaviti tudi kopico sistemov, ki imajo na skrbi varnost in ki jih premore tudi že ne najvišji nivo opremljenosti atraction. 2,2 litrski dizel s 110 kilovati poganja 480 cm dolgo vozilo suvereno in brez težav, tudi šest stopenjskemu ročnemu menjalniku ni kaj očitati. Z vso eleganco in tudi že nekaj prestiža (predvsem ob popolni opremljenosti) je Mazda6 vseeno med tistimi, ki se v segmentu karavanov še kar dobro držijo – in mislimo, da upravičeno.
Je pa v letošnjem letu na ceste zapeljala tudi druga generacija Mazde CX-5, ki je sicer najbolje prodajani Mazdin avtomobil v Evropi in je seveda med tistimi, ki se gnetejo v izjemno popularnem razredu. Pri obliki je težko govoriti o revoluciji, čeprav je avtomobil videti vseeno bolj imenitno in elegantno od predhodnika. Prostora v kabini ni kaj dosti več kot prej, je pa najnovejša CX-5 udobnejša, odeta v kvalitetne materiale, notranjost pa je tudi občutno bolje zvočno izolirana. Ena od Mazdinih značilnosti ostaja – zaslonov se ne da upravljati z dotikom, ampak z ročno z gumbom, kar morda zna biti zares varneje.
Naneslo je, da so tudi v ta avtomobil vgradili enak pogonski sklop kot v šestico, a CX-5 je dodatno ponujal samodejno uravnavan štirikolesni pogon, ki je dobrodošel na mokri ali snežni podlagi, sicer pa je avtomobil le pogojno pripravljen na terenske preizkuse, celo več – da se ga peljati podobno dinamično kot običajno limuzino, kar, bi rekli, ni ravno odlika večine konkurentov. Če zaključimo: Mazda se je od nas letos poslovila zelo dostojno.
O Škodinem kodiaqu govorimo kot o fenomenu, o avtomobilu, ki so ga mnogi naročili še preden so ga videli. Čeprav nekateri pravijo, da je avtomobil stopil na tržišče celo malo pozno, pa očitno s pravimi atributi, tako se čakalne vrste še vedno vlečejo. Kodiaq je res očitno za mnoge ravno pravšen, moderen in eleganten športni terenec, dovolj privlačnega videza in z vso koncernsko tehniko ne predrag. Takega se splača tudi počakati nekaj mesecev. Kodiaq pa je za nekatere vseeno malo prevelik in Škoda ponudi (pred nekaj dnevi tudi pri nas) 31 cm krajšega, tudi malo nižjega in ožjega manjšega brata karoqa. Povpraševanju po kodiaqu tovarna še vedno ne more slediti, tudi naročilom za karoqa ne, zato so za slednjega okrepili proizvodne zmogljivosti. Pri nas so prejeli že skoraj 200 naročil, v prihodnjem letu jih bodo prodali vsaj 600. Karoqa opremljajo s tremi dizelskimi in dvema bencinskima motorjema, možen je tudi sedem stopenjski DSG, z najzmogljivejšim 140 kilovatnim dizlom tudi štirikolesni pogon. V začetku je avtomobil na voljo le s srednjim ali najbogatejšim nivojem opreme, tako da se cene začno pri 21.700 evrih. Še ena novost je: vsi karoqi so opremljeni s štiriletnim jamstvom, kupec se lahko sam odloči za podaljšanje.
Slovenski avto leta 2018 – 26. izbor po vrsti, glasovanje je končano, pojutrišnjem bomo objavili vseh pet finalistov. Sredi januarja bomo glasove razdelili še avtomobilistični novinarji sedmih sodelujočih medijev in razglasili Slovenski avto leta 2018.
865 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kitajci načrtujejo tudi več sto menjalnih mest, kjer bodo uporabniki lahko v treh minutah zamenjali baterijo.
Kitajci načrtujejo tudi več sto menjalnih mest, kjer bodo uporabniki lahko v treh minutah zamenjali baterijo
Kitajcem recimo z avtomobili na bencinski pogon nikoli ni uspelo prodreti v svet, zdaj pa so ogromen potencial prepoznali v električnih. Tako Kitajsko podjetje NIO že izdeluje 7-sedežnega športnega terenca es8. Gre za moderen in resen električni avtomobil, ki stane malo manj kot 70 tisočakov, torej je v primerjavi s Teslinim konkurentom dvakrat cenejši. Kitajci seveda nimajo takih težav s proizvodnjo kot recimo Tesla – imajo surovine, proizvodne kapacitete, delovno silo in zdaj tudi že znanje – tudi za marketing in prodajo. Ob koncu leta še enkrat o električnih. Kitajcem recimo z avtomobili na bencinski pogon nikoli ni uspelo prodreti v svet, zdaj pa so ogromen potencial prepoznali v električnih. Tako Kitajsko podjetje NIO že izdeluje 7-sedežnega športnega terenca ES8. Gre za moderen in resen električni avtomobil, ki stane malo manj kot 70 tisočakov, torej je v primerjavi s Teslinim konkurentom dvakrat cenejši. Kitajci seveda nimajo takih težav s proizvodnjo kot recimo Tesla – imajo surovine, proizvodne kapacitete, delovno silo in zdaj tudi že znanje – tudi za marketing in prodajo.
Čas je, da se za letos poslovimo še od ene znamke – z modelom, ki povečuje gnečo v najbolj rastočem segmentu športnih terencev in z drugim karavanskim, ki najbrž tudi na račun prej omenjenih kaj izgublja… No, prenovljena Mazda6 se je v najnovejši pomladitvi modernizirala in opremila tako da se resno spogleduje s tistimi »naj« v premijskem razredu. Na pogled je (tudi ali pa še posebej) v karavanski izvedbi privlačna in elegantna, o tem ni dvoma. Posodobili so notranjost, izdelava je brezhibna, ob udobnosti je potrebno izpostaviti tudi kopico sistemov, ki imajo na skrbi varnost in ki jih premore tudi že ne najvišji nivo opremljenosti atraction. 2,2 litrski dizel s 110 kilovati poganja 480 cm dolgo vozilo suvereno in brez težav, tudi šest stopenjskemu ročnemu menjalniku ni kaj očitati. Z vso eleganco in tudi že nekaj prestiža (predvsem ob popolni opremljenosti) je Mazda6 vseeno med tistimi, ki se v segmentu karavanov še kar dobro držijo – in mislimo, da upravičeno.
Je pa v letošnjem letu na ceste zapeljala tudi druga generacija Mazde CX-5, ki je sicer najbolje prodajani Mazdin avtomobil v Evropi in je seveda med tistimi, ki se gnetejo v izjemno popularnem razredu. Pri obliki je težko govoriti o revoluciji, čeprav je avtomobil videti vseeno bolj imenitno in elegantno od predhodnika. Prostora v kabini ni kaj dosti več kot prej, je pa najnovejša CX-5 udobnejša, odeta v kvalitetne materiale, notranjost pa je tudi občutno bolje zvočno izolirana. Ena od Mazdinih značilnosti ostaja – zaslonov se ne da upravljati z dotikom, ampak z ročno z gumbom, kar morda zna biti zares varneje.
Naneslo je, da so tudi v ta avtomobil vgradili enak pogonski sklop kot v šestico, a CX-5 je dodatno ponujal samodejno uravnavan štirikolesni pogon, ki je dobrodošel na mokri ali snežni podlagi, sicer pa je avtomobil le pogojno pripravljen na terenske preizkuse, celo več – da se ga peljati podobno dinamično kot običajno limuzino, kar, bi rekli, ni ravno odlika večine konkurentov. Če zaključimo: Mazda se je od nas letos poslovila zelo dostojno.
O Škodinem kodiaqu govorimo kot o fenomenu, o avtomobilu, ki so ga mnogi naročili še preden so ga videli. Čeprav nekateri pravijo, da je avtomobil stopil na tržišče celo malo pozno, pa očitno s pravimi atributi, tako se čakalne vrste še vedno vlečejo. Kodiaq je res očitno za mnoge ravno pravšen, moderen in eleganten športni terenec, dovolj privlačnega videza in z vso koncernsko tehniko ne predrag. Takega se splača tudi počakati nekaj mesecev. Kodiaq pa je za nekatere vseeno malo prevelik in Škoda ponudi (pred nekaj dnevi tudi pri nas) 31 cm krajšega, tudi malo nižjega in ožjega manjšega brata karoqa. Povpraševanju po kodiaqu tovarna še vedno ne more slediti, tudi naročilom za karoqa ne, zato so za slednjega okrepili proizvodne zmogljivosti. Pri nas so prejeli že skoraj 200 naročil, v prihodnjem letu jih bodo prodali vsaj 600. Karoqa opremljajo s tremi dizelskimi in dvema bencinskima motorjema, možen je tudi sedem stopenjski DSG, z najzmogljivejšim 140 kilovatnim dizlom tudi štirikolesni pogon. V začetku je avtomobil na voljo le s srednjim ali najbogatejšim nivojem opreme, tako da se cene začno pri 21.700 evrih. Še ena novost je: vsi karoqi so opremljeni s štiriletnim jamstvom, kupec se lahko sam odloči za podaljšanje.
Slovenski avto leta 2018 – 26. izbor po vrsti, glasovanje je končano, pojutrišnjem bomo objavili vseh pet finalistov. Sredi januarja bomo glasove razdelili še avtomobilistični novinarji sedmih sodelujočih medijev in razglasili Slovenski avto leta 2018.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.
Ideja je enostavna. Brezplačen javni prevoz bi v teoriji moral k uporabi pritegniti več ljudi, kar pomeni, da bi jih posledično več pustilo svoje avtomobile doma. Temu pa sledi niz ugodnih vplivov: prevozne mestne vpadnice, ki bi zapovrh proizvajale manj hrupa in izpustov; mestna središča v katerih bi hitreje našli parkirno mesto, namesto dodatnih parkirišč pa bi nekatere površine lahko ozelenili. Razmišljamo o možnostih za uvedbo v Sloveniji in pregledamo izkušnje iz tujine.
Neveljaven email naslov