Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na listju zdrsne kot na snegu

05.12.2018

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

Fordovi inženirji so ugotovili, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg.

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

V Fordovi evropski garaži je, kot smo se že učili, vedno več globaliziranih vozil. Pred omenjeno garažo te dni stoji osvežena paleta lahkih gospodarskih vozil. Pred garažo zaradi tega, ker gre za robustna vozila, ki jim elementi ne škodijo takoj, predvsem pa zaradi tega, ker so ta gospodarska vozila ves čas v pogonu. Zagotoviti profit lastniku je namreč njihovo življenjsko poslanstvo. Poimenovanje teh vozil je tradicionalno zapleteno do ravni kakšne nagradne igre v jutranjem programu našega radia. Za danes pa naj bo dovolj besed o tem, da so Transit/Tourneo Connect in Transit/Tourneo Courier pošteno obnovljeni. Prilagojeni so  Fordovim oblikovalskim trendom, njihovi agregati pa novim standardom znotraj okoljevarstvenih naporov, ki jih pred avtomobilsko industrijo prinaša sodobnost. Preden katerega izmed njih tudi natančneje preizkusimo, zgolj obrobna pripomba; zdi se, da Ford za razliko od francoske konkurence še vztraja na poslanstvu in osnovni ideji tozadevnih vozil: najprej uspešna dostava, šele nato srečna družina. A pri Fordu imajo še enega konja za dirko. Seveda tudi za dirko, ki se imenuje »slovenski avto leta!« Focus je že nekaj tednov na naših cestah in se je tako imel čas ustaviti tudi v Tavčarjevi ulici. Najprej vozniku zaigra srce, ko vidi klasično vozilo, brez križanskih, SUV-jevskih in bog ve kakšnih genov še. V našem primeru je šlo celo za kombijevsko karoserijsko izpeljanko, z aristokratsko opremo Titanium, ki je še ozaljšana s paketom Bussiness. Ob številnih drugih dobrotah si na primer lahko grejemo roke na volanu. Vse to Focusa izstreli v premijsko-prestižne orbite, kjer se do zdaj še ni gibal. Stereotipi o Focusu so znani in držijo tudi v tokratni že četrti reinkarnaciji. Vozna dinamika je popolna, tudi izdelava je na več kot zavidljivi ravni. Ergonomija voznika in tudi drugih potnikov je odlična in figurativno povedano smo dobili vozilo, ki noče biti več le oproda sledeč golfu na belem konju. K temu veliko pripomore dejstvo, da avto domuje na povsem novi platformi, kar je razvijalcem omogočilo na novo premisliti in izvesti vse gabarite avtomobila. A na srečo niso ne pretiravali, ne zašli iz uhojenih poti nižjega srednjega razreda… Posebne poslastice ponuja mehanika vozila. Osemstopenjsko samodejnost menjalnika se upravlja z vrtljivim gumbom, kar sprosti nenavadno veliko prostora v kabini,  asistenčni sistemi, vključno z napol avtonomno vožnjo, so v vozilo vkomponirani skladno ter intuitivno. Pet zvezdic na varnostnih testiranjih se razume samo po sebi, novost smo odkrili pri agregatu. Jasno, moda zahteva bencin  in ob zapovedanih  litrskih trivaljnikih smo imeli srečo, da smo pod pokrovom našli nov in napreden trivaljni  1,5 litrski agregat, ki v izpeljanki s 110 kilovati ponuja vedno dovolj moči, ki zna na avtocestah izklapljati en valj in ki je za svoje delo rad nagrajen z zajemalko goriva več. Najnižje kar gre v programu Eco je približno 7 litrov, do devet pa skočimo ob postavljanju z nenavadnim zvokom agregata, ki se sliši iz izpušne cevi. Ob kakšni drugi priložnosti pa morda še stavek ali dva o zanimivih rešitvah pri elementih Focusovega podvozja…

Morda se nekaterim ne zdi možno, a smo se prepričali, da na vprašanje, kaj je to »Add Blue« in zakaj se uporablja, marsikdo ne ve odgovora. Gre za tekočino, ki zniža škodljive izpuste pri delovanju dizelskih motorjev in bo na ta način pomagala preživeti dizlu še naslednje desetletje ali dve, saj je jasno, da tovrstni motorji še kar nekaj časa ne bodo izginili izpod motornih pokrovov, predvsem v večjih vozilih, avtobusih in tovornjakih. Še en dodatni strošek, a brez njega v prihodnje pač ne bo šlo.

Gremo na koncu še malo na plin – tu Add Blue ni potreben. Vse več je avtomobilskih znamk, ki v svojih modelih ponujajo motorje s pogonom na stisnjen zemeljski plin. Pri nas krepita ponudbo vozil na CNG predvsem Opel in Seat, pa tudi Škoda bo v svoj novi model scala umestila pogon na GNG. Če tovrstni pogon v osebnih vozilih (vsaj pri nas) še ni tako zelo popularen (tudi zaradi redkih polnilnih mest), pa je nedvomno primeren za vožnjo avtobusov. Tako je iz Ljubljane prišla vest o nakupu 17 novih hibridnih avtobusov. V Celju pa naj bi novo CNG polnilnico odprli še letos, občina pa je že prevzela 10 novih avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin.

 


Avtomobilsko prometne minute

861 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Na listju zdrsne kot na snegu

05.12.2018

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

Fordovi inženirji so ugotovili, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg.

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

V Fordovi evropski garaži je, kot smo se že učili, vedno več globaliziranih vozil. Pred omenjeno garažo te dni stoji osvežena paleta lahkih gospodarskih vozil. Pred garažo zaradi tega, ker gre za robustna vozila, ki jim elementi ne škodijo takoj, predvsem pa zaradi tega, ker so ta gospodarska vozila ves čas v pogonu. Zagotoviti profit lastniku je namreč njihovo življenjsko poslanstvo. Poimenovanje teh vozil je tradicionalno zapleteno do ravni kakšne nagradne igre v jutranjem programu našega radia. Za danes pa naj bo dovolj besed o tem, da so Transit/Tourneo Connect in Transit/Tourneo Courier pošteno obnovljeni. Prilagojeni so  Fordovim oblikovalskim trendom, njihovi agregati pa novim standardom znotraj okoljevarstvenih naporov, ki jih pred avtomobilsko industrijo prinaša sodobnost. Preden katerega izmed njih tudi natančneje preizkusimo, zgolj obrobna pripomba; zdi se, da Ford za razliko od francoske konkurence še vztraja na poslanstvu in osnovni ideji tozadevnih vozil: najprej uspešna dostava, šele nato srečna družina. A pri Fordu imajo še enega konja za dirko. Seveda tudi za dirko, ki se imenuje »slovenski avto leta!« Focus je že nekaj tednov na naših cestah in se je tako imel čas ustaviti tudi v Tavčarjevi ulici. Najprej vozniku zaigra srce, ko vidi klasično vozilo, brez križanskih, SUV-jevskih in bog ve kakšnih genov še. V našem primeru je šlo celo za kombijevsko karoserijsko izpeljanko, z aristokratsko opremo Titanium, ki je še ozaljšana s paketom Bussiness. Ob številnih drugih dobrotah si na primer lahko grejemo roke na volanu. Vse to Focusa izstreli v premijsko-prestižne orbite, kjer se do zdaj še ni gibal. Stereotipi o Focusu so znani in držijo tudi v tokratni že četrti reinkarnaciji. Vozna dinamika je popolna, tudi izdelava je na več kot zavidljivi ravni. Ergonomija voznika in tudi drugih potnikov je odlična in figurativno povedano smo dobili vozilo, ki noče biti več le oproda sledeč golfu na belem konju. K temu veliko pripomore dejstvo, da avto domuje na povsem novi platformi, kar je razvijalcem omogočilo na novo premisliti in izvesti vse gabarite avtomobila. A na srečo niso ne pretiravali, ne zašli iz uhojenih poti nižjega srednjega razreda… Posebne poslastice ponuja mehanika vozila. Osemstopenjsko samodejnost menjalnika se upravlja z vrtljivim gumbom, kar sprosti nenavadno veliko prostora v kabini,  asistenčni sistemi, vključno z napol avtonomno vožnjo, so v vozilo vkomponirani skladno ter intuitivno. Pet zvezdic na varnostnih testiranjih se razume samo po sebi, novost smo odkrili pri agregatu. Jasno, moda zahteva bencin  in ob zapovedanih  litrskih trivaljnikih smo imeli srečo, da smo pod pokrovom našli nov in napreden trivaljni  1,5 litrski agregat, ki v izpeljanki s 110 kilovati ponuja vedno dovolj moči, ki zna na avtocestah izklapljati en valj in ki je za svoje delo rad nagrajen z zajemalko goriva več. Najnižje kar gre v programu Eco je približno 7 litrov, do devet pa skočimo ob postavljanju z nenavadnim zvokom agregata, ki se sliši iz izpušne cevi. Ob kakšni drugi priložnosti pa morda še stavek ali dva o zanimivih rešitvah pri elementih Focusovega podvozja…

Morda se nekaterim ne zdi možno, a smo se prepričali, da na vprašanje, kaj je to »Add Blue« in zakaj se uporablja, marsikdo ne ve odgovora. Gre za tekočino, ki zniža škodljive izpuste pri delovanju dizelskih motorjev in bo na ta način pomagala preživeti dizlu še naslednje desetletje ali dve, saj je jasno, da tovrstni motorji še kar nekaj časa ne bodo izginili izpod motornih pokrovov, predvsem v večjih vozilih, avtobusih in tovornjakih. Še en dodatni strošek, a brez njega v prihodnje pač ne bo šlo.

Gremo na koncu še malo na plin – tu Add Blue ni potreben. Vse več je avtomobilskih znamk, ki v svojih modelih ponujajo motorje s pogonom na stisnjen zemeljski plin. Pri nas krepita ponudbo vozil na CNG predvsem Opel in Seat, pa tudi Škoda bo v svoj novi model scala umestila pogon na GNG. Če tovrstni pogon v osebnih vozilih (vsaj pri nas) še ni tako zelo popularen (tudi zaradi redkih polnilnih mest), pa je nedvomno primeren za vožnjo avtobusov. Tako je iz Ljubljane prišla vest o nakupu 17 novih hibridnih avtobusov. V Celju pa naj bi novo CNG polnilnico odprli še letos, občina pa je že prevzela 10 novih avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin.

 


14.05.2022

Strošek servisiranja avta je zelo pomemben

Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.


07.05.2022

Edino država lahko poceni gorivo

Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.


30.04.2022

Volan že dolgo ni samo krmilo

Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.


23.04.2022

Parkirišča za invalide

Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.


16.04.2022

Z elektriko previdno – tudi v mobilnosti

Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.


09.04.2022

Avtomobili zbirajo in delijo podatke, tudi naše

Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.


02.04.2022

Vedno več tankov in vedno manj avtomobilov

Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.


19.03.2022

Deljena mobilnost v hribovitem okolju

Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.


12.03.2022

Kolesarji na cesti niso sami

Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.


05.03.2022

Mladi se v prometu vedejo bolj varno

Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.


26.02.2022

Avtomobili kot potujoče novoletne jelke

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


05.02.2022

Kako voziti ponoči

Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.


03.02.2022

Fordov odličen potovalni dostavnik

Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.


29.01.2022

Žrtev prometnih nesreč je vse več

Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.


22.01.2022

Avtomobili se veselo dražijo

Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.


15.01.2022

Telefona ne damo iz rok

Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.


08.01.2022

Finalisti za Slovenski avto leta 2022

Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.


01.01.2022

Novoletna avtomobilska poslanica

Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.


18.12.2021

Dojenček najlažje zaspi v dizlu

Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.


11.12.2021

Zakaj smo se odvezali

Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov