Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naziv Slovenski avto leta je šel v prave roke

10.04.2019

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.

Slovenski avto leta dokazuje, da si je naslov zaslužil. Za motoriste pa velja, da svoje motocikle vsi servisirajo na isti dan v letu

Ena izmed resnic pri motoristih je tudi ta, da bi radi pripeljali svoj motocikel na servis isti dan v letu – ko posije prvo spomladansko sonce. Priporočljivo je motocikel peljati k strokovnim serviserjem, ker se lahko nestrokovni posegi končajo veliko slabše kot lahko škoduje recimo nekaj domačega šušmarjenja na avtomobilu. Poleg tega je reden servis motornega kolesa še vedno manj zahteven, tudi cenejši in predvsem hitrejši kot podoben servis na avtomobilu. Priporočamo, da se prihodnjič odpravite na servis – recimo januarja.

Preverimo na hitro življenjske funkcije pri Fordu focus. Kot slovenski avto leta mora biti pod drobnogledom pogosteje kot drugi prebivalci avtomobilskega planeta. Ko nam pod radovedne prste prihajajo različne izpeljanke, različne karoserijske in motorne konfiguracije, smo vse bolj prepričani; znotraj žirije slovenskega avta leta smo se odločili pravilno. Focus je ta hip najbolj vznemirljiv avto, ki je še v dosegu običajnih smrtnikov. Preverili smo ga z opremo ST. Modni dodatki in vznemirljiva rdeča poudarjajo, da so imeli oblikovalci ali obilo sreče ali pa dovolj časa za res temeljit premislek. Razpotegnjena silhueta amazonske mačke, visoki boki in velika kolesa. Privlačna podoba sicer prinese tudi nekaj nevšečnosti. Prtljažnik ni volumenski rekorder, na zadnji klopi so steklene površine podobne tistim na batiskafih. Notranjost sledi zunanjosti, in ker ST spominja na športnost, je nekaj brušene kovine več kot dobrodošle. In ST se na cesti resnično izkaže. Kot za focus velja že nekaj generacij, je njegova lega na cesti vrhunska. V vseh razmerah predvidljiv in natančen prinaša, vsaj za nas, vozniške puriste, tudi velik prispevek k varnosti v prometu.

Težavica je agregat. Pridevnik ST nakazuje na nekaj zdrave brutalnosti, a benigni litrski trivaljnik z 92 kilovati komaj da kaj od sebe. Oziroma največ, kar iz sebe iztisne, je brbotajoč zvok, podoben tistemu v osemvaljnikih; ko pa je treba podobo prenesti na cesto, motorček hitro »poklekne«. Sicer vozi suvereno v vseh voznih razmerah, a nič več kot to. Tudi poraba goriva približno osem litrov nam spet sproža vprašanje o smiselnosti trivaljnega eksperimenta. A, kot rečeno, smo nekoliko nergaško razpoloženi vozniški puristi, na srečo pa ima Ford mogočih kombinacij agregata in menjalnika več kot dovolj.

Vrača se eden od rekorderjev v vseh mogočih avtomobilskih kategorijah. Toyota corolla je legenda. Od leta 1966 do danes si je zaslužila naziv najbolj prodajanega avtomobila na svetu. In po sorazmerno kratki ter očitno ne najbolj uspešni avanturi z aurisom se corolla vrača v svoji dvanajsti generaciji. Zgodba corolle je kompleksna, kot so kompleksne zgodbe predmetov, ki soustvarjajo človeško mobilnost neprekinjeno več kot pol stoletja. A bistvo ostaja – kakovosten in globalen avto za mase.

Pozorni opazovalci avtomobilskega vesolja zadnjih nekaj let ugotavljajo, da so toyote prelomile svojo, ne ravno hvalevredno tradicijo, prenehale so biti dolgočasne. Zadnjih nekaj modelov je oblikovanih sodobno, vznemirljivo, lahko rečemo kar “evropsko”! Tudi corolla sledi tem smernicam. V treh karoserijskih različicah nagovarja velik krog voznikov, s skoraj že premiumsko notranjostjo pa kaže moč največjega proizvajalca avtomobilov na planetu. In seveda – corolla je najnovejši maneken Toyotine zaveze do hibridnega pogona, za katerega se zdi, da danes razpolaga z najmočnejšimi argumenti med iskalci alternativnih pogonov. Corolla v golfov razred zagotovo prinaša vedno dobrodošel prepih, o tem ni dvoma.

Še enega novinca smo spoznali te dni – to je Volkswagnov najmanjši kompaktni križanec t-cross, ki je še za 12 cm krajši od večjega brata t-roca. Kar zadeva oblikovanje, se novinec zgleduje po sorodstvu, tudi po največjem touaregu, pa tudi v notranjosti ni dvoma, da gre za natančno zasnovan in kakovosten izdelek, ki so mu že v osnovni model vgradili kopico asistenčnih sistemov. Za zdaj je na voljo le litrski trivaljnik s 70 ali 85 kilovati moči (t-crossov s takim motorjem bodo prodali daleč največ), prihaja pa še dizelski 70-kilovatni 1,6 TDI. Menjalnik je lahko tudi samodejni DSG, štirikolesnega pogona ne bo. Cene gredo od 16 tisočakov navzgor, letos bi jih prodali 1600.

 


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Naziv Slovenski avto leta je šel v prave roke

10.04.2019

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.

Slovenski avto leta dokazuje, da si je naslov zaslužil. Za motoriste pa velja, da svoje motocikle vsi servisirajo na isti dan v letu

Ena izmed resnic pri motoristih je tudi ta, da bi radi pripeljali svoj motocikel na servis isti dan v letu – ko posije prvo spomladansko sonce. Priporočljivo je motocikel peljati k strokovnim serviserjem, ker se lahko nestrokovni posegi končajo veliko slabše kot lahko škoduje recimo nekaj domačega šušmarjenja na avtomobilu. Poleg tega je reden servis motornega kolesa še vedno manj zahteven, tudi cenejši in predvsem hitrejši kot podoben servis na avtomobilu. Priporočamo, da se prihodnjič odpravite na servis – recimo januarja.

Preverimo na hitro življenjske funkcije pri Fordu focus. Kot slovenski avto leta mora biti pod drobnogledom pogosteje kot drugi prebivalci avtomobilskega planeta. Ko nam pod radovedne prste prihajajo različne izpeljanke, različne karoserijske in motorne konfiguracije, smo vse bolj prepričani; znotraj žirije slovenskega avta leta smo se odločili pravilno. Focus je ta hip najbolj vznemirljiv avto, ki je še v dosegu običajnih smrtnikov. Preverili smo ga z opremo ST. Modni dodatki in vznemirljiva rdeča poudarjajo, da so imeli oblikovalci ali obilo sreče ali pa dovolj časa za res temeljit premislek. Razpotegnjena silhueta amazonske mačke, visoki boki in velika kolesa. Privlačna podoba sicer prinese tudi nekaj nevšečnosti. Prtljažnik ni volumenski rekorder, na zadnji klopi so steklene površine podobne tistim na batiskafih. Notranjost sledi zunanjosti, in ker ST spominja na športnost, je nekaj brušene kovine več kot dobrodošle. In ST se na cesti resnično izkaže. Kot za focus velja že nekaj generacij, je njegova lega na cesti vrhunska. V vseh razmerah predvidljiv in natančen prinaša, vsaj za nas, vozniške puriste, tudi velik prispevek k varnosti v prometu.

Težavica je agregat. Pridevnik ST nakazuje na nekaj zdrave brutalnosti, a benigni litrski trivaljnik z 92 kilovati komaj da kaj od sebe. Oziroma največ, kar iz sebe iztisne, je brbotajoč zvok, podoben tistemu v osemvaljnikih; ko pa je treba podobo prenesti na cesto, motorček hitro »poklekne«. Sicer vozi suvereno v vseh voznih razmerah, a nič več kot to. Tudi poraba goriva približno osem litrov nam spet sproža vprašanje o smiselnosti trivaljnega eksperimenta. A, kot rečeno, smo nekoliko nergaško razpoloženi vozniški puristi, na srečo pa ima Ford mogočih kombinacij agregata in menjalnika več kot dovolj.

Vrača se eden od rekorderjev v vseh mogočih avtomobilskih kategorijah. Toyota corolla je legenda. Od leta 1966 do danes si je zaslužila naziv najbolj prodajanega avtomobila na svetu. In po sorazmerno kratki ter očitno ne najbolj uspešni avanturi z aurisom se corolla vrača v svoji dvanajsti generaciji. Zgodba corolle je kompleksna, kot so kompleksne zgodbe predmetov, ki soustvarjajo človeško mobilnost neprekinjeno več kot pol stoletja. A bistvo ostaja – kakovosten in globalen avto za mase.

Pozorni opazovalci avtomobilskega vesolja zadnjih nekaj let ugotavljajo, da so toyote prelomile svojo, ne ravno hvalevredno tradicijo, prenehale so biti dolgočasne. Zadnjih nekaj modelov je oblikovanih sodobno, vznemirljivo, lahko rečemo kar “evropsko”! Tudi corolla sledi tem smernicam. V treh karoserijskih različicah nagovarja velik krog voznikov, s skoraj že premiumsko notranjostjo pa kaže moč največjega proizvajalca avtomobilov na planetu. In seveda – corolla je najnovejši maneken Toyotine zaveze do hibridnega pogona, za katerega se zdi, da danes razpolaga z najmočnejšimi argumenti med iskalci alternativnih pogonov. Corolla v golfov razred zagotovo prinaša vedno dobrodošel prepih, o tem ni dvoma.

Še enega novinca smo spoznali te dni – to je Volkswagnov najmanjši kompaktni križanec t-cross, ki je še za 12 cm krajši od večjega brata t-roca. Kar zadeva oblikovanje, se novinec zgleduje po sorodstvu, tudi po največjem touaregu, pa tudi v notranjosti ni dvoma, da gre za natančno zasnovan in kakovosten izdelek, ki so mu že v osnovni model vgradili kopico asistenčnih sistemov. Za zdaj je na voljo le litrski trivaljnik s 70 ali 85 kilovati moči (t-crossov s takim motorjem bodo prodali daleč največ), prihaja pa še dizelski 70-kilovatni 1,6 TDI. Menjalnik je lahko tudi samodejni DSG, štirikolesnega pogona ne bo. Cene gredo od 16 tisočakov navzgor, letos bi jih prodali 1600.

 


06.03.2021

Vsako leto imate lahko novega

Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.


27.02.2021

Da le ne svinjajo po našem vrtu

Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.


20.02.2021

Avtomobilski proizvajalci - nekoč sovražniki, zdaj bratje

Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.


13.02.2021

Hitrost včeraj, danes in jutri

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.


06.02.2021

Trump z lamborghinijem, Biden z vlakom

Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.


30.01.2021

Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč

Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.


23.01.2021

Slovenci še vedno kupujemo za sosedove oči

Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.


16.01.2021

Krivca za četrtino manjšo prodajo poznamo

Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.


09.01.2021

Pet finalistov za Slovenski avto leta

Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.


02.01.2021

Mobilna novoletna poslanica

Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«


26.12.2020

Tudi v avtomobilski industriji se čuti posledice

Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.


19.12.2020

Trezni za volanom – mladi so nam lahko za vzor

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.


12.12.2020

Moralna teža avtomobila

Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.


05.12.2020

Elektrika v kamionih je čisto druga zgodba

Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?


28.11.2020

Po dizlih emisijska afera tudi pri hibridih

Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.


21.11.2020

Manj davka in nižje kazni

Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.


14.11.2020

Trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo

V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.


07.11.2020

Cesto osvetljujejo vse daljši avtomobilski žarometi

Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.


31.10.2020

Za več varnosti bi se morali razkriti

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.


24.10.2020

Svetloba je v jesenskih dneh drugačna

O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov