Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Električna vozila so le ena od mobilnih alternativ

08.05.2019

Z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.

Morda bi nam "elektroljubci" dokazali, da se motimo, a nam se zdi, da je danes električna mobilnost predvsem sijajna marketinška kategorija.

Pod naelektrene prste nam je prišel eden električnih prvoborcev – Renaultev avtomobil Zoe. Ob kratki oceni tega avtomobila nam dovolite nekaj malega piskrčka na električnem štedilniku.

Najprej in na začetku; električna mobilnost zaseda nesorazmerno veliko medijskega prostora. Kajti realno gledano, električna mobilnost ni statistično merljiv mobilnostni  dejavnik. V Sloveniji je z nekaj več kot odstotkom električnih vozil statistično sicer vidna, v državah tretjega sveta je ta statistika neobstoječa. Večno sklicevanje na norveški fenomen treznemu razmisleku o električnih avtomobilih ne prinaša nobene dodatne širine. Zoe torej; odlična je oziroma je odlična vsaj toliko, kot je odlična tudi njena konkurenca. In je tudi neznosno omejena, kot je neznosno omejena njena konkurenca.

Tega ne govorimo v tri dni, ampak na podlagi zdaj že desetletnih izkušenj z električnimi avtomobili, ki smo jih vedno vozili ter ocenjevali z nekaj zdravega razuma.  Baterija je v tem električnem renaultu zdaj spodobno velika, s 40 KW v zgornji tretjini današnje ponudbe. V naši izpeljanki pa je bila baterija zmožna med polnjenjem pogoltniti le do 20 kW na uro, to pomeni, da omogoča le delno hitro polnjenje; oziroma da so SODO-ve hitre črpalke izkoriščene med polnjenjem tega malčka le do polovice. Velika mantra električnih vozil, ki je seveda doseg, je v Zoe prav tako spremenljivka, odvisna od najbanalnejših, vsaj za agregat z notranjim izgorevanjem, okoliščin. Hitrost vožnje na doseg vpliva po definiciji, nanj pa lahko dramatično vpliva tudi sam itinerarij. Ali je pot navzgor, ali se cesta spušča, koliko je potnikov v vozilu in podobno. Tako je objavljanje dosega električnih vozil marketinško zavajanje; sicer je doseg z novo zakonodajo standardiziran, ampak uporabniška izkušnja temelji na vsakdanjem življenju, ki pa nima kaj dosti skupnega z regulativo izpod peres prometnih regulatorjev in uradnikov.

Zoe je po naši izkušnji v svoji zadnji reinkarnaciji postala že pravi mestni, ali bolje rečeno, medkrajevni avto, a osnovne dileme ali paradoksa električnega avtomobila na Slovenskem pogumna Renaulteva malčica ne razrešuje. Namreč: električni avtomobili, vsaj tisti, ki so dostopni umrljivim, so v osnovi mestni avtomobili. Slovenska mesta pa zanje niso pripravljena. Naša infrastruktura je ne glede na hvalisanje raznih ponudnikov katastrofalna. Za uporabo takega vozila mora voznik imeti pri sebi brez števila kartic različnih ponudnikov, mora znati rokovati z različnimi aplikacijami, mora razumeti različne kable, različne kontrolne ekrančke različnih polnilnih postaj in ob vsem tem nima nobenega zagotovila, da bo v urbanem naselju polnilno mesto prosto. Sploh pa ne ve, pod kakšnimi pogoji bo lahko svoje vozilo polnil – ali zastonj, ali bo plačal po kilovatih, ali po pretečenem času, ali po kombinaciji obojega? Predvsem pa, če pogledamo najbolj razvpiti center Ljubljane, je električnih avtomobilov pri nas ravno dovolj, da so kapacitete zasedene;  tako je edina realnost električne mobilnosti ta trenutek v Sloveniji preprosta … Pogoj za nakup električnega vozila je individualna hiša po možnosti s hišno polnilno postajo. Mesta pa so urbanistična kategorija, kjer je individualnih hiš primerno malo, in tako imamo mestni avtomobil,  ki ga večina meščanov ne more uporabljati, ker stanujejo v večstanovanjskih hišah, blokih in stolpnicah.

Seveda se lahko na tako pisanje odzovejo elektroljubci in dokazujejo, kako zelo se motimo; ampak Zoe nam je v štirinajstdnevnem intenzivnem druženju služila prek meja, za katere je bila namenjena. Z njo smo spoznali polnilne prakse v tujini, vozili smo se na elektriko po vsej slovenski deželi, prekrižarili avtocestni križ, a z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.

DARS v okviru evropskega projekta C-Roads preizkuša tehnologije za neposredno komunikacijo za izmenjavo informacij med avtomobili na eni strani ter obcestno infrastrukturo in nadzornimi centri na drugi. Pri tem je ključna uporaba mobilne aplikacije DarsPromet+, ki deluje samodejno in je ni treba posebej nastavljati. Vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran izpostavlja pomembnost hitrega prenosa tovrstnih informacij in obenem vabi, da si naložite aplikacijo, ki ponuja zvočna obvestila, hitrejše informacije in samo tiste, ki jih potrebujete. Drugim voznikom lahko sporočite dogodek na svoji poti, seveda pa vam DarsPromet+ tudi pokaže pot in izračuna čas do cilja. Andrej Brglez pa ponovno izpostavlja dilemo ob tovrstni izmenjavi podatkov, ko se razkrivamo, a le na ta način lahko izmenjujemo koristne uporabne informacije. Naložite si torej aplikacijo DarsPromet+ na svoje mobilne naprave ter se tako vključite v njeno soustvarjanje.

 


Avtomobilsko prometne minute

865 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Električna vozila so le ena od mobilnih alternativ

08.05.2019

Z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.

Morda bi nam "elektroljubci" dokazali, da se motimo, a nam se zdi, da je danes električna mobilnost predvsem sijajna marketinška kategorija.

Pod naelektrene prste nam je prišel eden električnih prvoborcev – Renaultev avtomobil Zoe. Ob kratki oceni tega avtomobila nam dovolite nekaj malega piskrčka na električnem štedilniku.

Najprej in na začetku; električna mobilnost zaseda nesorazmerno veliko medijskega prostora. Kajti realno gledano, električna mobilnost ni statistično merljiv mobilnostni  dejavnik. V Sloveniji je z nekaj več kot odstotkom električnih vozil statistično sicer vidna, v državah tretjega sveta je ta statistika neobstoječa. Večno sklicevanje na norveški fenomen treznemu razmisleku o električnih avtomobilih ne prinaša nobene dodatne širine. Zoe torej; odlična je oziroma je odlična vsaj toliko, kot je odlična tudi njena konkurenca. In je tudi neznosno omejena, kot je neznosno omejena njena konkurenca.

Tega ne govorimo v tri dni, ampak na podlagi zdaj že desetletnih izkušenj z električnimi avtomobili, ki smo jih vedno vozili ter ocenjevali z nekaj zdravega razuma.  Baterija je v tem električnem renaultu zdaj spodobno velika, s 40 KW v zgornji tretjini današnje ponudbe. V naši izpeljanki pa je bila baterija zmožna med polnjenjem pogoltniti le do 20 kW na uro, to pomeni, da omogoča le delno hitro polnjenje; oziroma da so SODO-ve hitre črpalke izkoriščene med polnjenjem tega malčka le do polovice. Velika mantra električnih vozil, ki je seveda doseg, je v Zoe prav tako spremenljivka, odvisna od najbanalnejših, vsaj za agregat z notranjim izgorevanjem, okoliščin. Hitrost vožnje na doseg vpliva po definiciji, nanj pa lahko dramatično vpliva tudi sam itinerarij. Ali je pot navzgor, ali se cesta spušča, koliko je potnikov v vozilu in podobno. Tako je objavljanje dosega električnih vozil marketinško zavajanje; sicer je doseg z novo zakonodajo standardiziran, ampak uporabniška izkušnja temelji na vsakdanjem življenju, ki pa nima kaj dosti skupnega z regulativo izpod peres prometnih regulatorjev in uradnikov.

Zoe je po naši izkušnji v svoji zadnji reinkarnaciji postala že pravi mestni, ali bolje rečeno, medkrajevni avto, a osnovne dileme ali paradoksa električnega avtomobila na Slovenskem pogumna Renaulteva malčica ne razrešuje. Namreč: električni avtomobili, vsaj tisti, ki so dostopni umrljivim, so v osnovi mestni avtomobili. Slovenska mesta pa zanje niso pripravljena. Naša infrastruktura je ne glede na hvalisanje raznih ponudnikov katastrofalna. Za uporabo takega vozila mora voznik imeti pri sebi brez števila kartic različnih ponudnikov, mora znati rokovati z različnimi aplikacijami, mora razumeti različne kable, različne kontrolne ekrančke različnih polnilnih postaj in ob vsem tem nima nobenega zagotovila, da bo v urbanem naselju polnilno mesto prosto. Sploh pa ne ve, pod kakšnimi pogoji bo lahko svoje vozilo polnil – ali zastonj, ali bo plačal po kilovatih, ali po pretečenem času, ali po kombinaciji obojega? Predvsem pa, če pogledamo najbolj razvpiti center Ljubljane, je električnih avtomobilov pri nas ravno dovolj, da so kapacitete zasedene;  tako je edina realnost električne mobilnosti ta trenutek v Sloveniji preprosta … Pogoj za nakup električnega vozila je individualna hiša po možnosti s hišno polnilno postajo. Mesta pa so urbanistična kategorija, kjer je individualnih hiš primerno malo, in tako imamo mestni avtomobil,  ki ga večina meščanov ne more uporabljati, ker stanujejo v večstanovanjskih hišah, blokih in stolpnicah.

Seveda se lahko na tako pisanje odzovejo elektroljubci in dokazujejo, kako zelo se motimo; ampak Zoe nam je v štirinajstdnevnem intenzivnem druženju služila prek meja, za katere je bila namenjena. Z njo smo spoznali polnilne prakse v tujini, vozili smo se na elektriko po vsej slovenski deželi, prekrižarili avtocestni križ, a z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.

DARS v okviru evropskega projekta C-Roads preizkuša tehnologije za neposredno komunikacijo za izmenjavo informacij med avtomobili na eni strani ter obcestno infrastrukturo in nadzornimi centri na drugi. Pri tem je ključna uporaba mobilne aplikacije DarsPromet+, ki deluje samodejno in je ni treba posebej nastavljati. Vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran izpostavlja pomembnost hitrega prenosa tovrstnih informacij in obenem vabi, da si naložite aplikacijo, ki ponuja zvočna obvestila, hitrejše informacije in samo tiste, ki jih potrebujete. Drugim voznikom lahko sporočite dogodek na svoji poti, seveda pa vam DarsPromet+ tudi pokaže pot in izračuna čas do cilja. Andrej Brglez pa ponovno izpostavlja dilemo ob tovrstni izmenjavi podatkov, ko se razkrivamo, a le na ta način lahko izmenjujemo koristne uporabne informacije. Naložite si torej aplikacijo DarsPromet+ na svoje mobilne naprave ter se tako vključite v njeno soustvarjanje.

 


01.05.2019

Kamion je njegov drugi dom

Ker je praznik dela, bo spregovori nekdo, katerega delo je vse prej kot enostavno in lahko, je tudi nepredvidljivo in nevarno. Henrik Ivanšek iz Ponikve pri Šentjurju je eden tistih, ki za volanom preživi več kot tretjino dneva, tovornjak je njegova pisarna že od leta 1983. Dogodivščin – takih in drugačnih se je v teh letih nabralo nešteto. Navdušenje nad kamioni pa ga je zgrabilo – podobno kot mnoge otroke, že zelo zgodaj.


24.04.2019

Avtomobilski proizvajalci kritizirajo Teslo

Kljub temu, da je okoli avtonomne vožnje še kar nekaj negotovosti in nedorečenosti (o tem smo že večkrat govorili), pa nekateri z velikim veseljem oglašujejo vožnjo brez sodelovanja voznika, prednjači pa predvsem Tesla. Zdaj so glas dvignili nekateri pomembni proizvajalci, ki opozarjajo, da z avtonomno vožnjo ne gre hiteti in da je potrebno še prej urediti nekatera tehnična in zakonska določila. Andrej Brglez poudarja, da je v vozilih že kopica asistenčnih sistemov, da jih bo tudi vedno več, zato se da občasno prepustiti vodenje vozila robotu, a še vedno mora biti šofer pozoren in odgovoren za vsem kar se zgodi.


17.04.2019

Novi načini proučevanja nesreč za večjo varnost motoristov

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.


10.04.2019

Naziv Slovenski avto leta je šel v prave roke

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.


03.04.2019

Tretja stopnja avtonomne vožnje je lahko nevarna

Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost avtonomne vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih situacijah, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi na ta način zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje in vstopiti v četrto, kjer avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.


27.03.2019

Avto lahko pelje sam, a odgovoren je voznik

Zdaj že kar pogosto slišimo koga, ki se pohvali, da je že toliko in toliko kilometrov njegov avtomobil peljal samostojno, da mu je vsaj za nekaj časa prepustil upravljanje. S pomočjo aktivnega tempomata in sistema, ki avtomobil vsaj določen čas pelje po sredini voznega pasu, se da vožnjo prepustiti avtomobilu. A sistem, ki preprečuje, da bi vozilo zapeljalo čez linijo voznega pasu, deluje le nekaj časa, potem pa običajno pozove voznika, naj spet sam prevzame volan. Voznik se dotakne volana in potem avtomobil spet prevzame krmilo. Postopek se lahko ponavlja in na ta način si lahko voznik pričara približek avtonomne vožnje, ki pa seveda to v resnici ni. Gre za dobrodošlo pomoč asistenčnih sistemov, sicer pa je za vse še stoodstotno odgovoren voznik, opozarja Andrej Brglez.


20.03.2019

Sto stanovanj ali en avto

Še zadnji pogled na ženevski salon, ki je sicer že zaprl vrata za obiskovalce. Elektronski sistem je zadnji dan, torej v nedeljo zvečer zaznal nekaj več kot 600 tisoč obiskovalcev, kar je približno 9 odstotkov manj kot lani. So pa seveda bolj množično v uporabi druge oblike spremljanja tamkajšnjega dogajanja. Tokrat se Andrej Brglez ozira na tiste najdražje športne in superluksuzne avtomobile. Mnoge poganja tudi elektrika, veliko pa še vedno bencin in dizel. Kakšen je smisel razstavljanja tovrstnih požrešnih vozil v luči čim bolj ekološke usmerjenosti v prihodnost. Kam so odpeljali Bugattija, ki ga cenijo na 16,7 milijona evrov.


13.03.2019

Jeseni nova Renault clio in Peugeot 208

Sprehod po ženevskem salonu, ki je ta teden še odprt. Andrej Brglez je ugotovil, da izstopata predvsem dva avtomobila, ki občutno kreirata prodajne številke pri nas – Renault clio in Peugeot 208. Predvsem clio (ki je nekako tudi naš) vsaj na zunaj ne prinaša revolucionarnih sprememb, sta pa oba nova avtomobila naredila velik korak naprej, kar zadeva kvaliteto izdelave in opremljenost s sodobnimi asistenčnimi sistemi. Peugeot 208 prihaja z bencinskimi in dizelskimi motorji, pa tudi v električni verziji ter tudi s samodejnimi menjalniki, ki jih Peugeot v zadnjem času tudi pri nas že uspešno uvaja v večjih modelih. Pisane ponudbe električnih vozil smo v zadnjih letih po salonih tudi vajeni, tokrat je morda nekaj posebnega vendarle novi Audi e-tron. Gre za sicer polnokrven premijski Audi, katerega posebnost je električni pogon.


06.03.2019

Ženeva kaže prihodnost mobilnosti

Če bi šli v Ženevo in se sprehodili po razstavnih prostorih, bi med sijočo pločevino našli kar nekaj zelo dragih primerkov. Sicer pa največ pozornosti tam kradeta novi Renault clio in Peugeot 208, vodilni možje avtomobilske industrije pa poudarjajo, da težje najdejo skupni jezik s politiko kot nekdaj. V navadi je zdaj že nekaj časa, da v Ženevi pred otvoritvijo salona razglasijo tudi Evropski avto leta. Tokrat se je zgodilo prvič, da sta po glasovanju 60 specializiranih novinarjev iz 23 držav dva avtomobila prejela enako število točk, in sicer Jaguar I-Pace in Alpine A110. Naslov je na koncu osvojil Jaguar I-Pace, ker so ga novinarji večkrat postavili na prvo mesto.


27.02.2019

Samodejno zaviranje v serijski opremi

Pozivom za uvedbo obveznega vgrajevanja sistema za samodejno zaviranje v sili za vse avtomobile so se pred časom pridružili tudi Združeni narodi – zakonodajni predlog so podpisali predstavniki 40 držav. Evropski parlament je obvezno vgrajevanje takšnega sistema sprejel kot del resolucije o reševanju življenj leta 2017. Tudi mi pozdravljamo vse pobude za obvezno uvedbo »asistenta« za zaviranje v sili, a obenem ugotavljamo, da je treba natančno določiti standarde. Praksa je tudi pokazala, da običajno preteče zelo dolgo časa, da se kakšen varnostni dodatek začne serijsko vgrajevati v vozila in bojimo se, da bo tudi tokrat tako.


20.02.2019

Zavijanje desno pri rdeči luči

Rdeča luč na semaforju jasno sporoča, da se moramo ustaviti – tako je po zakonu, tako so nas učili in še učijo. A če je križišče pregledno in imate namen zaviti desno, bi morda lahko tudi pri nas (ponekod to že počno) poskusili z vožnjo čez rdečo luč. Seveda ne gre povsod, pa tudi določena pravila je treba upoštevati, recimo obvezno je treba ustaviti in se prepričati, če je zavijanje varno. V anketi vas je bila tretjina za to, da bi zavijanje desno pri rdeči poskusno uvedli tudi pri nas.


13.02.2019

Zavijanje desno pri rdeči luči

Skoraj ne verjamem, da ne bi tudi vas že kdaj prijelo, da bi, ko ste stali na preglednem križišču pri rdeči luči, smuknili desno, ker res ni bilo nikogar nikjer. A to je po zakonu pri nas enostavno vožnja čez rdečo in zato tudi kaznivo. Marsikje v tujini je drugače, ponekod je to že dolgoletna praksa, naši severni sosedje ravno zdaj preizkušajo, ali bi to povečalo pretočnost prometa in ne zmanjšalo prometne varnosti. Tudi pri nas se je pred časom že šušljalo o morebitnih tovrstnih eksperimentih, a je potem vse potihnilo. Zanima nas, če bi vi bili za, da to morda le preizkusimo tudi pri nas.


06.02.2019

Prihodnost je digitalni radio

DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.


30.01.2019

Znanstvena fantastika postaja realnost.

Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.


23.01.2019

Avto-helikopter si je zamislil že da Vinci

Teme, dogodki povezani s področjem mobilnosti, o katerih se bo letos zagotovo veliko govorilo: dolgi letalski leti bodo postali najcenejši v zgodovini – zaradi dveh novih letališč na Kitajskem in v Turčiji ter zaradi subvencij, ki jih države nudijo letalskim prevoznikom pri nabavi goriva - da bi povečale turistični priliv. Kitajci bodo nadaljevali z ekspresno gradnjo hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Imajo jih že 27.000 kilometrov - do leta 2025 naj bi jih zgradili še dodatnih enajst tisoč. 500 let po smrti genijalnega Leonarda da Vincija se bo v prodaji pojavil prvi avto-helikopter. Zakaj omenjamo da Vincija? Ker je to tehnično domislico imel že on.


16.01.2019

Čeprav gledamo, naši možgani ne vidijo

Kaj pomeni, če telefoniramo med vožnjo – o tem smo govorili in opozarjali že neštetokrat. V teh dneh so policisti poostrili nadzor nad tem početjem – ve se, da če voznik telefonira med vožnjo, je to tako kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Ko telefoniramo, s tem obremenimo eno roko, ki bi sicer lahko bila na volanu. Zmanjša se koncentracija in izgublja pogled s ceste, naše misli niso pri stvari. Vožnja avtomobila pa je kompleksna stvar, ki zahteva celega človeka. Ne vemo tudi, zakaj vozniki, ki imajo v avtomobilih sisteme za povezavo (in teh je veliko), ne povežejo svojih naprav z avtomobilom – s tem bi vsaj osvobodili še drugo roko.


09.01.2019

Škodljive snovi v otroških varnostnih sedežih

Če na hitro preletimo zaključke po zadnjem testiranju otroških varnostnih sedežev, ki ga je izvedla AMZS v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov, lahko ugotovimo, da večjih varnostnih pomanjkljivosti niso odkrili. Kljub temu jih je šest dobilo oceno slabo – ker so vsebovali prevelike količine zdravju škodljivih snovi v delih sedežev, ki pridejo v stik z otrokom. K temu, da so otroški sedeži vedno bolj varni, pripomorejo tudi novi standardi. Zdaj so pomembne predvsem višine otrok. Sicer pa je priporočilo, da izbiramo med otroškimi varnostnimi sedeži, za katere so znani primerjalni testi. Če bomo torej izbrali sedež, ki ni bil testiran po evropskih standardih, je njegova ustreznost lahko zelo vprašljiva.


02.01.2019

Pregled avtomobilskega leta 2018

Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.


26.12.2018

LED smerniki v megli za večjo varnost

Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.


19.12.2018

Izolirana uta za zaščito občutljivih pasjih ušes

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…


Stran 13 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov