Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija, pove Andrej Brglez.
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih risali in načrtovali drugače; steklene površine prinašajo v kabino več svetlobe, a se zato kabina tudi bolj segreje
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija.
Čeprav je oblika avtomobila stvar okusa vsakega opazovalca posebej, pa občasno vseeno lahko izrazimo kakšno svoje mnenje okoli tega. Tako se nam focus karavan zadnje generacije zdi bolj privlačen od kombilimuzine. Temu dodamo še podatek, da nam karavanska izvedba ponudi ogromen, več kot 600-litrski prtljažnik, ki mu ga zavida tudi večji mondeo. Če pomislimo, da prostora v avtomobilu ni nikoli dovolj, potem dileme ni več. Sicer smo karavansko izvedbo pred meseci že vozili, zdaj nas je obiskala še zmogljivejša različica s 134 kilovatnim 1,5-litrskim trivaljnim ecoboost motorjem. Avtomobil je nosil tudi oznako ST-line business, kar nekako namiguje na športno ST izpeljanko, hkrati pa obljublja tudi bogato opremljenost poslovnega vozila. ST-line se občuti predvsem pri malo tršem podvozju – to hkrati pomeni malo manj udobja, a zato trdno in zanesljivo lego na cesti, kar je že tako ena od bistvenih značilnosti fordovih vozil. Avtomobil ponuja tudi možnost vožnje v športnem režimu, ki se mu z rahlo športno hrumečim zvokom prilagaja tudi motor, a takrat tudi poraba goriva krepko preseže povprečje sedem litrov. Uporaben in izjemno prostoren karavanski družinski prevoznik, ki lahko ponuja tudi nekaj bolj športnih kilometrov – tako lahko označimo novega karavanskega focusa, ki se z bogato opremo približa ceni 30 tisočakov.
Verjetno bi večina ob omembi besede hibrid najprej pomislila na Toyoto, a vam zagotavljam, da se tudi pri Hondi vse prej kot šalijo na tem področju. Pred časom so tako pri njihovem srednje velikem crossoverju CR-V s seznama pogonskih možnosti črtali dizel. Tako zdaj ob bencinarju prisegajo predvsem na hibridno različico. Da je CR-V prostoren in izjemno uporaben družinski prevoznik, nima smisla ponavljati. Povejmo le, da je zaradi vgrajene litij-ionske baterije prtljažni prostor nekoliko manjši in meri slabih 500 litrov. Hibridni pogon torej. Lahko rečemo, da so Hondini inženirji zopet dokazali, da vedo, kaj delajo. Hibridni pogon sestavljajo dvolitrski bencinski 107-kilovatni motor, električni pogonski motor s 135 kilovati, pa električni generator s 102 kilovatoma in še manjši litij-ionski generator. Večino časa med vožnjo deluje bencinski motor, ki polni baterijo in če se le da, deluje kar se da optimalno, vmes se tudi priklaplja neposredno na kolesa. Seveda je povprečje porabe goriva najugodnejše pri nižjih hitrostih – tam se lahko približamo petim litrom, na avtocesti pa gre čez šest. Prav pritiskati na plin nima smisla, ker potem lahko tudi hrup motorja postane nadležen. Ob tem je treba posebej poudariti še eno posebnost. CR-V hibrid nima klasičnega menjalnika, prestavne ročice ni, namesto nje so namestili štiri stikala – pritisnemo recimo D in avtomobil neslišno spelje. Raziskave in dosežki inženirjev na področju hibridne tehnologije seveda kar veliko stanejo in žal morajo to ceno za zdaj pokriti kupci. Tako hibridna Honda CR-V (bogato opremljena, tudi s štirikolesnim pogonom) stane blizu 45 tisočakov. Pomoč države pri nakupu bi bila dobrodošla.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija, pove Andrej Brglez.
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih risali in načrtovali drugače; steklene površine prinašajo v kabino več svetlobe, a se zato kabina tudi bolj segreje
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija.
Čeprav je oblika avtomobila stvar okusa vsakega opazovalca posebej, pa občasno vseeno lahko izrazimo kakšno svoje mnenje okoli tega. Tako se nam focus karavan zadnje generacije zdi bolj privlačen od kombilimuzine. Temu dodamo še podatek, da nam karavanska izvedba ponudi ogromen, več kot 600-litrski prtljažnik, ki mu ga zavida tudi večji mondeo. Če pomislimo, da prostora v avtomobilu ni nikoli dovolj, potem dileme ni več. Sicer smo karavansko izvedbo pred meseci že vozili, zdaj nas je obiskala še zmogljivejša različica s 134 kilovatnim 1,5-litrskim trivaljnim ecoboost motorjem. Avtomobil je nosil tudi oznako ST-line business, kar nekako namiguje na športno ST izpeljanko, hkrati pa obljublja tudi bogato opremljenost poslovnega vozila. ST-line se občuti predvsem pri malo tršem podvozju – to hkrati pomeni malo manj udobja, a zato trdno in zanesljivo lego na cesti, kar je že tako ena od bistvenih značilnosti fordovih vozil. Avtomobil ponuja tudi možnost vožnje v športnem režimu, ki se mu z rahlo športno hrumečim zvokom prilagaja tudi motor, a takrat tudi poraba goriva krepko preseže povprečje sedem litrov. Uporaben in izjemno prostoren karavanski družinski prevoznik, ki lahko ponuja tudi nekaj bolj športnih kilometrov – tako lahko označimo novega karavanskega focusa, ki se z bogato opremo približa ceni 30 tisočakov.
Verjetno bi večina ob omembi besede hibrid najprej pomislila na Toyoto, a vam zagotavljam, da se tudi pri Hondi vse prej kot šalijo na tem področju. Pred časom so tako pri njihovem srednje velikem crossoverju CR-V s seznama pogonskih možnosti črtali dizel. Tako zdaj ob bencinarju prisegajo predvsem na hibridno različico. Da je CR-V prostoren in izjemno uporaben družinski prevoznik, nima smisla ponavljati. Povejmo le, da je zaradi vgrajene litij-ionske baterije prtljažni prostor nekoliko manjši in meri slabih 500 litrov. Hibridni pogon torej. Lahko rečemo, da so Hondini inženirji zopet dokazali, da vedo, kaj delajo. Hibridni pogon sestavljajo dvolitrski bencinski 107-kilovatni motor, električni pogonski motor s 135 kilovati, pa električni generator s 102 kilovatoma in še manjši litij-ionski generator. Večino časa med vožnjo deluje bencinski motor, ki polni baterijo in če se le da, deluje kar se da optimalno, vmes se tudi priklaplja neposredno na kolesa. Seveda je povprečje porabe goriva najugodnejše pri nižjih hitrostih – tam se lahko približamo petim litrom, na avtocesti pa gre čez šest. Prav pritiskati na plin nima smisla, ker potem lahko tudi hrup motorja postane nadležen. Ob tem je treba posebej poudariti še eno posebnost. CR-V hibrid nima klasičnega menjalnika, prestavne ročice ni, namesto nje so namestili štiri stikala – pritisnemo recimo D in avtomobil neslišno spelje. Raziskave in dosežki inženirjev na področju hibridne tehnologije seveda kar veliko stanejo in žal morajo to ceno za zdaj pokriti kupci. Tako hibridna Honda CR-V (bogato opremljena, tudi s štirikolesnim pogonom) stane blizu 45 tisočakov. Pomoč države pri nakupu bi bila dobrodošla.
Vprašanje je, koliko časa še bomo imeli vsak svoj avtomobil. Mobilnost se spreminja, mnogi že ponujajo nove oblike. Pri Toyoti so se študij, kaj, kako in komu ponuditi, temeljito lotili in z novo znamko KINTO že nakazujejo, kam merijo v prihodnosti. Gre za ponudbe, ki zajemajo prevozne usluge, prirejene za vsakega uporabnika posebej. Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili. Čaka nas torej prihodnost brez lastnega avtomobila, opozarja Andrej Brglez.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik. Tudi tokrat ne bo šlo brez elektrike – omenjamo Peugeota in končno tudi Fiata; opozorimo na to, da bi lastnik avtomobila moral biti tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi moral sam odločati o tem, kdo in kako jih lahko uporablja. Potem pa Andrej na kratko strne, kaj v avtomobile prinaša letošnji Sejem potrošniške elektronike, ki je bil v Las Vegasu.
Zapeljali smo dva iz koncerna Volkswagen. Audi je iz modela Q3 izoblikoval kupejevski model Q3 sportback, ki je prestižen kot poč Audi mora biti. Veliko skupnega imata s Volkswagnovim passatom, a sta po drugi strani namenjena čisto drugim kupcem. Ford pa je začel v avtomobile vgrajevati tehnologijo, ki zazna oviro oziroma nevarnost za ovinkom, ki je voznik še ne vidi. Informacijo potem posreduje zadaj vozečim.
Renault captur je bil ustanovitelj razreda manjših križancev – skupaj z edinim konkurentom tedaj, Nissanovim jukom. Zdaj, ko se je pojavil v drugi generaciji, je tekmecev že čez dvajset. Peljali smo legendarnega Suzukijevega jimnya, ki z bogato opremljenostjo ni več samo specialist za vožnje po kolovozih avstrijskih lovskih revirjev. Še enkrat spomnimo, da so lutke pri preskusnih trčenjih izjemnega pomena.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih potrebno še izbojevati.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.
Andrej Brglez izpostavlja, da je iztekajoče se leto nedvomno zaznamovala avtonomna vožnja, in sicer v tem smislu, da je pred tem prevladovala kar nekakšna evforija, da je avtonomna vožnja že tako rekoč tu in da bo čez noč vse spremenila. Vse skupaj se je zdaj malo umirilo, prišli smo do spoznanja, da ne bo šlo tako hitro in da je med drugim voznik tisti, ki lahko predvideva, računalnik pa tega še ni sposoben.
Zapeljal nas je Hyundai tucson, ki se tudi ponaša z oznako N line. Pripeljal se je čisto novi Nissanov juke, ki je še vedno posebnež, a še zdaleč ne tak kot je bil pred devetimi leti. Zabeležili smo še dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico. Na koncu še enkrat poudarimo, da je konstruiranje zimske pnevmatike izjemno natančno in zahtevno delo, prava znanost.
Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.
Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.
Heroji niso utrujeni, bi lahko rekli, če pomislimo na tiste, ki »furajo« v pižamah. David Razboršek, direktor Zavoda Vozim poudarja, da se rojevajo vedno nove in nove ideje, kako bi prepričali tiste, ki vozijo pijani, da ne bi sedli za volan. V Zavodu so tako s partnerji projekta z znanimi Slovenkami ustvarili tudi novo komunikacijsko orodje – Koledar gole resnice – da vsak dan opominja na dragocenost življenja, ki ga lahko prehitro ogrozijo nespametne odločitve. Andrej Brglez pa opozarja na rešitev, ki so se je lotili na Japonskem, kjer so tudi imeli velike probleme z vožnjo povezano z alkoholom. Tam je kriv in lahko kaznovan vsak, ki je vedel, da gre nekdo pijan za volan, pa tega ni preprečil. Skratka, krivcev je lahko več.
Hibridna zgodovina je pri Toyoti že zelo dolga. Zdaj ni več dizelski ampak hibriden tudi RAV4 - nam se zdi, da so napravili korak v pravo smer. Še enkrat spomnimo, da vožnja s štirikolesno gnanim terencem daje lažen občutek, da smo v slabih vremenskih razmerah pred vsemi in se nam ne more nič zgoditi, a pogosto pozabimo, da pri zaviranju nimamo prednosti. Primož Lemež pa ugotavlja, da pri nas primanjkuje električnih vozil in napoveduje šesti simpozij Emobility, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Hyundai tudi pri nas zadnje čase dosega dobre prodajne rezultate, vzrok pripisujejo predvsem pisani ponudbi športnih terencev, a tokrat se posvetimo modelom, ki v oznaki nosijo črko N. N line pomeni nekaj športnih dodatkov za bolj dinamičen videz in turbo bencinski motor, ki v modelu i30 zmore 103 kilovate. I30 N fastback performance pa je opremlkjen z dvolitrskim 202-kilovatnim turbo motorjem in je bogato opremljen športnik za uporabo na vsakdanjih poteh. Oba sta prijazna za vsakdanjo uporabo.
V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.
O temi, ki se je (seveda skupaj z vami) lotevamo prihodnji teden. Gre za vožnjo po levem prehitevalnem pasu, ki ga nekateri dobesedno vzamejo za svojega. Kadar na avtocesti ni gneče, res ni vzroka, da bi se vozili po levem – na to bi vas radi spomnili. Drugače pa je ob konicah, ko je gneča in sta polna tako vozni kot prehitevalni pas. S sodelovanjem Policije in DARS-a bomo poskušali doseči, da bi ob konicah promet na avtocestah (gre predvsem za vpadnice v Ljubljano) sicer tekel nekoliko počasneje, a zato brez zastojev. Malo večja varnostna razdalja in umirjena vožnja omogočata, da se vozniki na vpadnicah lažje vključujejo v promet in tako vse skupaj teče bolj gladko, razlagata Andrej Brglez in Nataša Kovše z DARSa. Začnemo v ponedeljek zjutraj. Brez vas ne bo šlo.
Zapeljala nas je električna kona, ki nas je navdušila. Poročamo tudi o prihodu hibridne različice, ki dopolnjuje paleto Hyundaijevih športnih terencev. Škoda je pripeljala že svojega tretjega športnega terenca, kodiaq je kralj, vmes je karoq, zdaj pa se je pripeljal še najmanjši, imenuje se kamiq. Renaultova lahka gospodarska vozila bo poganjal vodik. Mi pa se skupaj z DARSom, policijo in vozniki pripravljamo, da bomo peljali po prehitevalnem le takrat, ko prehitevamo, sicer nerviramo zadaj vozeče in izzivamo, da se kaj zgodi. Ob konicah, ko sta natrpana oba pasova, pa bomo vozili strpno in prijazno do drugih.
V Ljubljani se je prejšnji konec tedna začel jesenski del Turneje mobilnosti. Gre za preizkušanje sposobnosti v simulatorju vožnje, s katerim v Triglavu raziskujejo, kakšni vozniki smo Slovenci. Za zdaj se je izkazalo, da se mnogi cenijo previsoko; če bi bila vožnja v simulatorju pogoj za pridobitev vozniškega izpita, potem dva od treh voznikov preizkusa ne bi opravila. Andrej se med drugim sprašuje, zakaj počnemo v prometu nekaj, za kar vemo, da je lahko nevarno. Ocenjevanje je sicer računalniško, zraven pa je dodano še subjektivno mnenje strogega učitelja vožnje. Enemu izmed ambasadorjev projekta, Domnu Prevcu, je šlo dobro, le noga je bila občasno malenkost pretežka. Simulator bo jesensko turnejo končal sredi novembra v Ljubljani.
Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Statistika pove, da skoraj dve tretjini kupcev izbere avtomobil z očmi in jim je pomembna predvsem oblika. Morda so tudi zato tako imenovani SUV-ji, športni terenci, križanci, kakorkoli jih pač imenujemo, zadnja leta dobesedno zavzeli trg in ga ukradli predvsem enoprostorcem in karavanom. So vseh barv, oblik in velikosti. Kako da so prodrli tako hitro, zakaj, ali so jih hoteli uporabniki, se sprašuje Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov