Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija, pove Andrej Brglez.
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih risali in načrtovali drugače; steklene površine prinašajo v kabino več svetlobe, a se zato kabina tudi bolj segreje
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija.
Čeprav je oblika avtomobila stvar okusa vsakega opazovalca posebej, pa občasno vseeno lahko izrazimo kakšno svoje mnenje okoli tega. Tako se nam focus karavan zadnje generacije zdi bolj privlačen od kombilimuzine. Temu dodamo še podatek, da nam karavanska izvedba ponudi ogromen, več kot 600-litrski prtljažnik, ki mu ga zavida tudi večji mondeo. Če pomislimo, da prostora v avtomobilu ni nikoli dovolj, potem dileme ni več. Sicer smo karavansko izvedbo pred meseci že vozili, zdaj nas je obiskala še zmogljivejša različica s 134 kilovatnim 1,5-litrskim trivaljnim ecoboost motorjem. Avtomobil je nosil tudi oznako ST-line business, kar nekako namiguje na športno ST izpeljanko, hkrati pa obljublja tudi bogato opremljenost poslovnega vozila. ST-line se občuti predvsem pri malo tršem podvozju – to hkrati pomeni malo manj udobja, a zato trdno in zanesljivo lego na cesti, kar je že tako ena od bistvenih značilnosti fordovih vozil. Avtomobil ponuja tudi možnost vožnje v športnem režimu, ki se mu z rahlo športno hrumečim zvokom prilagaja tudi motor, a takrat tudi poraba goriva krepko preseže povprečje sedem litrov. Uporaben in izjemno prostoren karavanski družinski prevoznik, ki lahko ponuja tudi nekaj bolj športnih kilometrov – tako lahko označimo novega karavanskega focusa, ki se z bogato opremo približa ceni 30 tisočakov.
Verjetno bi večina ob omembi besede hibrid najprej pomislila na Toyoto, a vam zagotavljam, da se tudi pri Hondi vse prej kot šalijo na tem področju. Pred časom so tako pri njihovem srednje velikem crossoverju CR-V s seznama pogonskih možnosti črtali dizel. Tako zdaj ob bencinarju prisegajo predvsem na hibridno različico. Da je CR-V prostoren in izjemno uporaben družinski prevoznik, nima smisla ponavljati. Povejmo le, da je zaradi vgrajene litij-ionske baterije prtljažni prostor nekoliko manjši in meri slabih 500 litrov. Hibridni pogon torej. Lahko rečemo, da so Hondini inženirji zopet dokazali, da vedo, kaj delajo. Hibridni pogon sestavljajo dvolitrski bencinski 107-kilovatni motor, električni pogonski motor s 135 kilovati, pa električni generator s 102 kilovatoma in še manjši litij-ionski generator. Večino časa med vožnjo deluje bencinski motor, ki polni baterijo in če se le da, deluje kar se da optimalno, vmes se tudi priklaplja neposredno na kolesa. Seveda je povprečje porabe goriva najugodnejše pri nižjih hitrostih – tam se lahko približamo petim litrom, na avtocesti pa gre čez šest. Prav pritiskati na plin nima smisla, ker potem lahko tudi hrup motorja postane nadležen. Ob tem je treba posebej poudariti še eno posebnost. CR-V hibrid nima klasičnega menjalnika, prestavne ročice ni, namesto nje so namestili štiri stikala – pritisnemo recimo D in avtomobil neslišno spelje. Raziskave in dosežki inženirjev na področju hibridne tehnologije seveda kar veliko stanejo in žal morajo to ceno za zdaj pokriti kupci. Tako hibridna Honda CR-V (bogato opremljena, tudi s štirikolesnim pogonom) stane blizu 45 tisočakov. Pomoč države pri nakupu bi bila dobrodošla.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija, pove Andrej Brglez.
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih risali in načrtovali drugače; steklene površine prinašajo v kabino več svetlobe, a se zato kabina tudi bolj segreje
Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija.
Čeprav je oblika avtomobila stvar okusa vsakega opazovalca posebej, pa občasno vseeno lahko izrazimo kakšno svoje mnenje okoli tega. Tako se nam focus karavan zadnje generacije zdi bolj privlačen od kombilimuzine. Temu dodamo še podatek, da nam karavanska izvedba ponudi ogromen, več kot 600-litrski prtljažnik, ki mu ga zavida tudi večji mondeo. Če pomislimo, da prostora v avtomobilu ni nikoli dovolj, potem dileme ni več. Sicer smo karavansko izvedbo pred meseci že vozili, zdaj nas je obiskala še zmogljivejša različica s 134 kilovatnim 1,5-litrskim trivaljnim ecoboost motorjem. Avtomobil je nosil tudi oznako ST-line business, kar nekako namiguje na športno ST izpeljanko, hkrati pa obljublja tudi bogato opremljenost poslovnega vozila. ST-line se občuti predvsem pri malo tršem podvozju – to hkrati pomeni malo manj udobja, a zato trdno in zanesljivo lego na cesti, kar je že tako ena od bistvenih značilnosti fordovih vozil. Avtomobil ponuja tudi možnost vožnje v športnem režimu, ki se mu z rahlo športno hrumečim zvokom prilagaja tudi motor, a takrat tudi poraba goriva krepko preseže povprečje sedem litrov. Uporaben in izjemno prostoren karavanski družinski prevoznik, ki lahko ponuja tudi nekaj bolj športnih kilometrov – tako lahko označimo novega karavanskega focusa, ki se z bogato opremo približa ceni 30 tisočakov.
Verjetno bi večina ob omembi besede hibrid najprej pomislila na Toyoto, a vam zagotavljam, da se tudi pri Hondi vse prej kot šalijo na tem področju. Pred časom so tako pri njihovem srednje velikem crossoverju CR-V s seznama pogonskih možnosti črtali dizel. Tako zdaj ob bencinarju prisegajo predvsem na hibridno različico. Da je CR-V prostoren in izjemno uporaben družinski prevoznik, nima smisla ponavljati. Povejmo le, da je zaradi vgrajene litij-ionske baterije prtljažni prostor nekoliko manjši in meri slabih 500 litrov. Hibridni pogon torej. Lahko rečemo, da so Hondini inženirji zopet dokazali, da vedo, kaj delajo. Hibridni pogon sestavljajo dvolitrski bencinski 107-kilovatni motor, električni pogonski motor s 135 kilovati, pa električni generator s 102 kilovatoma in še manjši litij-ionski generator. Večino časa med vožnjo deluje bencinski motor, ki polni baterijo in če se le da, deluje kar se da optimalno, vmes se tudi priklaplja neposredno na kolesa. Seveda je povprečje porabe goriva najugodnejše pri nižjih hitrostih – tam se lahko približamo petim litrom, na avtocesti pa gre čez šest. Prav pritiskati na plin nima smisla, ker potem lahko tudi hrup motorja postane nadležen. Ob tem je treba posebej poudariti še eno posebnost. CR-V hibrid nima klasičnega menjalnika, prestavne ročice ni, namesto nje so namestili štiri stikala – pritisnemo recimo D in avtomobil neslišno spelje. Raziskave in dosežki inženirjev na področju hibridne tehnologije seveda kar veliko stanejo in žal morajo to ceno za zdaj pokriti kupci. Tako hibridna Honda CR-V (bogato opremljena, tudi s štirikolesnim pogonom) stane blizu 45 tisočakov. Pomoč države pri nakupu bi bila dobrodošla.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Neveljaven email naslov