Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Električni avtomobil je za mnoge že najbolj "pravičen" pogonski sistem

15.05.2021

Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.

Andrej Brglez poudarja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna

Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.

Čeprav je na cenikih videti, da je električni avtomobil napram dizlu ali bencinarju še vedno občutno dražji, pa Boštjan Okorn iz ZPS razloži, da opravljena analiza upošteva vidike, ki to razliko bistveno zmanjšajo. Andrej Brglez pa dodaja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna.

Zadnja generacija romunskega SUV-a je bila pred časom olepšana, tako da  je Daciin duster zdaj videti – recimo – zelo spodobno. Ob pogledu v notranjost nekateri sicer privzdignejo obrv, češ da je avtomobil na oko in na otip še vedno precej "vzhodnoevropsko" plastičen. Ugotovili smo, da ne več tako zelo in pa tudi da gre osnovna oprema v korak s časom. Avtomatska klima, multimedija z zaslonom na dotik, navigacija, pa parkirni senzorji in kamera, vse to je v dusterju in verjamemo, da marsikateremu uporabniku povsem zadostuje.    Oglas pravi, da dusterja z oznako 1.0 TCe 100 ECO-G lahko odkupujemo za 89 evrov na mesec. Razložimo: oznaka pomeni pogon z litrskim 74-kilovatnim turbobencinskim motorjem, ki ga lahko v tem primeru poganja tudi avtoplin. Plinska inštalacija je tovarniško vgrajena, z vsemi varnostnimi zagotovili, 32-litrski rezervoar za plin pa je nameščen zadaj pod prtljažnim prostorom, ki sicer ponuja za skoraj 450 litrov prostora, tako da ga za rezervno kolo ni. Motor preklopi na plinski pogon samodejno in ga črpa, dokler ga ne zmanjka, potem je na vrsti bencin. Povedati je treba, da motor ves čas deluje precej mirno in uglajeno, s polnima bencinskim in plinskim rezervoarjem pa se da prevoziti blizu tisoč kilometrov. Ob povprečni porabi bencina malo več kot sedem litrov in plina malo več kot osem se da izračunati, da nas prevoženih 100 kilometrov stane približno 4,5 evra. Še o ceni 13.600 evrov: 3.600 evrov je pologa, Eco sklad pa ponuja desetletni kredit, tako lahko mesečni obrok znaša 89 evrov. Ta vzdržljivi romunski SUV je torej za nekatere uporabnike zagotovo zanimiva izbira.

Na koncu še ena izkušnja: priznamo, da je ob polnjenju plinskega rezervoarja na začetku čutiti malo neugodja, a s pomočjo uslužbencev na bencinskih servisih in nekaj izkušnjami tudi to opravilo postane bolj domače.

Po Oplovi mokki, ki je povsem nova pred dnevi pripeljala k nam, ji je v tem tednu sledil še naslednji Oplov manjši mestni križanec, prenovljeni model crossland, ki je po novem tudi izgubil dodatno oznako s črko X. Ob novi podobi, ki sledi najnovejši Oplovi oblikovni usmeritvi, je crossland zdaj na voljo s sistemom intelligrip, ki omogoča izbiro različnih voznih profilov, izboljšali so tudi vzmetenje. V notranjosti so se Oplovi inženirji ob manjših osvežitvah trudili predvsem ohraniti vtis prostornosti vozila; prtljažnik ima prostora za 410 litrov oziroma lahko tudi za 520, če zadnjo klop pomaknemo za 15 centimetrov naprej. Marsikatero funkcijo je mogoče upravljati z dotikom, nekaj fizičnih stikal je še ostalo, to bodo cenili kupci, ki se ozirajo po crosslandu, ki je v primerjavi z mokko nekoliko prostornejši in recimo – enostavnejši. Skratka, gre za avtomobila, ki imata več skupnih točk, a z različnim značajem privabljata povsem različne uporabnike.

Motorji so 1.2-litrski bencinski, največ prodanih bo tistih s turbino in 81 kilovati moči. Mogoč je tudi 1.5-litrski dizel, menjalniki so pet- ali šeststopenjski ročni, lahko tudi šeststopenjski samodejni. Crossland je tudi nekoliko cenejši od mokke, tako se po ceniku začne pri 18 tisočakih oziroma z upoštevanjem popusta ob financiranju nekaj pod 16 tisočaki. Ob težavah z dobavo vozil računajo letos na 700 na novo registriranih crosslandov.

Še o zanimivem zvočnem eksperimentu o uporabi slušalk na cesti, ki so ga opravili pri Fordu. Mnogi vozniki, kolesarji, uporabniki skuterjev, pa tudi pešci jih imajo radi na glavi. Zdaj so več kot dva tisoč ljudi postavili na navidezno ulico s pestrim dogajanjem in merili njihove odzivne čase v potencialno nevarnih situacijah. Eksperiment je pokazal, da ljudje med poslušanjem glasbe prek slušalk za ugotavljanje morebitne nevarnosti na cesti v povprečju potrebujemo štiri sekunde več kot brez njih. Mislim, da tu ni kaj dodati.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Električni avtomobil je za mnoge že najbolj "pravičen" pogonski sistem

15.05.2021

Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.

Andrej Brglez poudarja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna

Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.

Čeprav je na cenikih videti, da je električni avtomobil napram dizlu ali bencinarju še vedno občutno dražji, pa Boštjan Okorn iz ZPS razloži, da opravljena analiza upošteva vidike, ki to razliko bistveno zmanjšajo. Andrej Brglez pa dodaja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna.

Zadnja generacija romunskega SUV-a je bila pred časom olepšana, tako da  je Daciin duster zdaj videti – recimo – zelo spodobno. Ob pogledu v notranjost nekateri sicer privzdignejo obrv, češ da je avtomobil na oko in na otip še vedno precej "vzhodnoevropsko" plastičen. Ugotovili smo, da ne več tako zelo in pa tudi da gre osnovna oprema v korak s časom. Avtomatska klima, multimedija z zaslonom na dotik, navigacija, pa parkirni senzorji in kamera, vse to je v dusterju in verjamemo, da marsikateremu uporabniku povsem zadostuje.    Oglas pravi, da dusterja z oznako 1.0 TCe 100 ECO-G lahko odkupujemo za 89 evrov na mesec. Razložimo: oznaka pomeni pogon z litrskim 74-kilovatnim turbobencinskim motorjem, ki ga lahko v tem primeru poganja tudi avtoplin. Plinska inštalacija je tovarniško vgrajena, z vsemi varnostnimi zagotovili, 32-litrski rezervoar za plin pa je nameščen zadaj pod prtljažnim prostorom, ki sicer ponuja za skoraj 450 litrov prostora, tako da ga za rezervno kolo ni. Motor preklopi na plinski pogon samodejno in ga črpa, dokler ga ne zmanjka, potem je na vrsti bencin. Povedati je treba, da motor ves čas deluje precej mirno in uglajeno, s polnima bencinskim in plinskim rezervoarjem pa se da prevoziti blizu tisoč kilometrov. Ob povprečni porabi bencina malo več kot sedem litrov in plina malo več kot osem se da izračunati, da nas prevoženih 100 kilometrov stane približno 4,5 evra. Še o ceni 13.600 evrov: 3.600 evrov je pologa, Eco sklad pa ponuja desetletni kredit, tako lahko mesečni obrok znaša 89 evrov. Ta vzdržljivi romunski SUV je torej za nekatere uporabnike zagotovo zanimiva izbira.

Na koncu še ena izkušnja: priznamo, da je ob polnjenju plinskega rezervoarja na začetku čutiti malo neugodja, a s pomočjo uslužbencev na bencinskih servisih in nekaj izkušnjami tudi to opravilo postane bolj domače.

Po Oplovi mokki, ki je povsem nova pred dnevi pripeljala k nam, ji je v tem tednu sledil še naslednji Oplov manjši mestni križanec, prenovljeni model crossland, ki je po novem tudi izgubil dodatno oznako s črko X. Ob novi podobi, ki sledi najnovejši Oplovi oblikovni usmeritvi, je crossland zdaj na voljo s sistemom intelligrip, ki omogoča izbiro različnih voznih profilov, izboljšali so tudi vzmetenje. V notranjosti so se Oplovi inženirji ob manjših osvežitvah trudili predvsem ohraniti vtis prostornosti vozila; prtljažnik ima prostora za 410 litrov oziroma lahko tudi za 520, če zadnjo klop pomaknemo za 15 centimetrov naprej. Marsikatero funkcijo je mogoče upravljati z dotikom, nekaj fizičnih stikal je še ostalo, to bodo cenili kupci, ki se ozirajo po crosslandu, ki je v primerjavi z mokko nekoliko prostornejši in recimo – enostavnejši. Skratka, gre za avtomobila, ki imata več skupnih točk, a z različnim značajem privabljata povsem različne uporabnike.

Motorji so 1.2-litrski bencinski, največ prodanih bo tistih s turbino in 81 kilovati moči. Mogoč je tudi 1.5-litrski dizel, menjalniki so pet- ali šeststopenjski ročni, lahko tudi šeststopenjski samodejni. Crossland je tudi nekoliko cenejši od mokke, tako se po ceniku začne pri 18 tisočakih oziroma z upoštevanjem popusta ob financiranju nekaj pod 16 tisočaki. Ob težavah z dobavo vozil računajo letos na 700 na novo registriranih crosslandov.

Še o zanimivem zvočnem eksperimentu o uporabi slušalk na cesti, ki so ga opravili pri Fordu. Mnogi vozniki, kolesarji, uporabniki skuterjev, pa tudi pešci jih imajo radi na glavi. Zdaj so več kot dva tisoč ljudi postavili na navidezno ulico s pestrim dogajanjem in merili njihove odzivne čase v potencialno nevarnih situacijah. Eksperiment je pokazal, da ljudje med poslušanjem glasbe prek slušalk za ugotavljanje morebitne nevarnosti na cesti v povprečju potrebujemo štiri sekunde več kot brez njih. Mislim, da tu ni kaj dodati.


25.06.2022

Z elektriko previdno - lahko nas strese

Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.


18.06.2022

Avto in radio sta tesno povezana

Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.


04.06.2022

Motorist - pogosto problem in hkrati rešitev

Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.


21.05.2022

Mladi drugače dojemajo promet

Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.


14.05.2022

Strošek servisiranja avta je zelo pomemben

Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.


14.05.2022

Strošek servisiranja avta je zelo pomemben

Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.


07.05.2022

Edino država lahko poceni gorivo

Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.


30.04.2022

Volan že dolgo ni samo krmilo

Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.


23.04.2022

Parkirišča za invalide

Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.


16.04.2022

Z elektriko previdno – tudi v mobilnosti

Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.


09.04.2022

Avtomobili zbirajo in delijo podatke, tudi naše

Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.


02.04.2022

Vedno več tankov in vedno manj avtomobilov

Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.


19.03.2022

Deljena mobilnost v hribovitem okolju

Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.


12.03.2022

Kolesarji na cesti niso sami

Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.


05.03.2022

Mladi se v prometu vedejo bolj varno

Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.


26.02.2022

Avtomobili kot potujoče novoletne jelke

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


05.02.2022

Kako voziti ponoči

Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.


03.02.2022

Fordov odličen potovalni dostavnik

Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.


29.01.2022

Žrtev prometnih nesreč je vse več

Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.


22.01.2022

Avtomobili se veselo dražijo

Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov