Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Zato bomo vse do konca tega leta skušali zbrati čim več novejših knjig za Osnovno šolo Veržej. V njej namreč sobivajo otroci iz šolskega okoliša Veržeja, ene najmanjših slovenskih občin z roba Prlekije, z otroki od vsepovsod iz naše države. Te otroke so zaradi večjih težav med odraščanjem ali zaradi neprimernih domačih razmer nastanili v začasen, a zanje izjemno pomemben vzgojni dom, ki je tudi enota Osnovne šole Veržej.
Pouk za varovance je urejen v oddelkih s prilagojenim izvajanjem. Vseh učencev skupaj je za zdaj približno 130, število se spreminja, saj otroci iz drugih krajev prihajajo vse šolsko leto. V okviru Osnovne šole Veržej deluje tudi vrtec, ki ga obiskuje 51 otrok.
Prav vsi šolarji in vrtčevski otroci imajo na voljo le knjige iz šolske knjižnice, saj domačini v kraju nimajo javne knjižnice in morajo starši otroke voziti v Ljutomer ali Mursko Soboto, javne prometne povezave pa so zelo slabe. Knjižnica je še posebej dragocena za otroke, ki prebivajo v zavodu, saj imajo še toliko manj možnosti za obisk knjižnice v kakšnem večjem kraju. Knjiga je zanje zavetje, v katero se zatečejo ob svojih najstniških stiskah in domotožju; povezava z življenjem, ki jih čaka po vrnitvi v domače okolje; pa tudi okno v drugačne, prijaznejše svetove, za katere so prikrajšani.
Otroci radi berejo vse knjige, ki so tematsko povezane z odraščanjem in težavami v tem obdobju. Najbolj redni obiskovalci knjižnice so učenci do petega razreda, zato bi bili najbolj veseli knjig zanje. Vsekakor jim primanjkuje tudi nekaj mladinskih romanov, saj jih že nekaj let sploh ne kupujejo. Privlačni so tudi fantastični romani, po katerih so zadnja leta posneli filme.
Otroci bi najbolj potrebovali novejše, privlačne, dobro ohranjene knjige. Prav bodo prišle slikanice, vsa otroška in mladinska literatura, poučne knjige, primerne za starost do 15 let, novejše enciklopedije, tudi kakovostne stripovske mojstrovine v primerni vezavi.
Zelo bi bili veseli knjig, tematsko povezanih z odraščanjem in težavami v tem obdobju, primanjkuje tudi mladinskih in fantastičnih romanov, potrebovali bi skratka knjige, ki bi otroke privabile k listanju, branju, jim pomagale odkrivati svet črk in svet okoli njih ter prebroditi in razumeti težave odraščanja …Veseli bodo tudi knjig za predšolske otroke, saj v okviru šole deluje tudi vrtec.
Prosimo, knjige res dobro zapakirajte in na ovoj jasno napišite, da je “za OŠ Veržej”.
Knjige naj ne bodo starejše od 15 let, naj bodo “knjige tega tisočletja za otroke tega tisočletja”, saj je zanje še posebej pomembno, da so privlačne. Naj jim ne dajo že na prvi pogled vedeti, “da je zanje vse dobro“, ampak da so ti otroci vredni najboljšega!
Knjige lahko pošljete naravnost v šolo ali jih oddate na katerem od sprejemnih mest:
Naslov šole za pošiljanje po pošti:
Osnovna šola Veržej
Puščenjakova 7
9241 Veržej, s pripisom: »ZA ŠOLSKO KNJIŽNICO«
Telefonska številka šole:
(02) 588 13 90
Zbirna mesta:
KRANJ – Info točka Kluba študentov:
Slovenski trg 5
4000 Kranj
e-pošta: info@ksk.si
telefon: 059 047 898
DELOVNI ČAS INFO TOČKE:
ponedeljek in petek:
9.00–12.30 in 13.00–17.00
sreda:
10.00–13.30 in 14.00–18.00
KOPER − RTV center, Ulica OF 15, 6000 Koper.
LJUBLJANA − ZPM Ljubljana Moste – Polje, Proletarska 1, Ljubljana
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota, v obratovalnem času
Ponedeljek:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 15.00 ure
Sreda:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 17.00 ure
Petek:
od 08.00 do 12.00 ure
spletna stran: http://www.csd-ms.si/
Zelo si želimo, da bi tem otrokom pomagali tudi vrstniki in morda odstopili knjigo, ki je njim veliko pomenila, jim pomagala razumeti in sprejeti dogodke, ljudi in svet okoli sebe, jim odkrivala skrivnosti odraščanja, družbe, narave, zato k sodelovanju vabimo osnovnošolce in srednješolce.
In ker se je povsem novim, dišečim, še nikoli prelistanim knjigam še prav posebej težko upreti, upamo, da bo akcija nagovorila tudi založbe in vse tiste, ki morda lahko podarijo nove knjige.
Cilj akcije, ki bo trajala do konca leta, je zagotoviti boljše možnosti za razvoj otrok s takšnega ali drugačnega roba, kar je eno temeljnih načel Botrstva, ki ga že skoraj štiri leta srčno podpiramo tudi na Valu 202.
Dodatne informacije so na voljo na teh naslovih:
E-pošta: os-verzej.ms@guest.arnes.si
E-naslov: http://www.os-verzej.si/
535 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Zato bomo vse do konca tega leta skušali zbrati čim več novejših knjig za Osnovno šolo Veržej. V njej namreč sobivajo otroci iz šolskega okoliša Veržeja, ene najmanjših slovenskih občin z roba Prlekije, z otroki od vsepovsod iz naše države. Te otroke so zaradi večjih težav med odraščanjem ali zaradi neprimernih domačih razmer nastanili v začasen, a zanje izjemno pomemben vzgojni dom, ki je tudi enota Osnovne šole Veržej.
Pouk za varovance je urejen v oddelkih s prilagojenim izvajanjem. Vseh učencev skupaj je za zdaj približno 130, število se spreminja, saj otroci iz drugih krajev prihajajo vse šolsko leto. V okviru Osnovne šole Veržej deluje tudi vrtec, ki ga obiskuje 51 otrok.
Prav vsi šolarji in vrtčevski otroci imajo na voljo le knjige iz šolske knjižnice, saj domačini v kraju nimajo javne knjižnice in morajo starši otroke voziti v Ljutomer ali Mursko Soboto, javne prometne povezave pa so zelo slabe. Knjižnica je še posebej dragocena za otroke, ki prebivajo v zavodu, saj imajo še toliko manj možnosti za obisk knjižnice v kakšnem večjem kraju. Knjiga je zanje zavetje, v katero se zatečejo ob svojih najstniških stiskah in domotožju; povezava z življenjem, ki jih čaka po vrnitvi v domače okolje; pa tudi okno v drugačne, prijaznejše svetove, za katere so prikrajšani.
Otroci radi berejo vse knjige, ki so tematsko povezane z odraščanjem in težavami v tem obdobju. Najbolj redni obiskovalci knjižnice so učenci do petega razreda, zato bi bili najbolj veseli knjig zanje. Vsekakor jim primanjkuje tudi nekaj mladinskih romanov, saj jih že nekaj let sploh ne kupujejo. Privlačni so tudi fantastični romani, po katerih so zadnja leta posneli filme.
Otroci bi najbolj potrebovali novejše, privlačne, dobro ohranjene knjige. Prav bodo prišle slikanice, vsa otroška in mladinska literatura, poučne knjige, primerne za starost do 15 let, novejše enciklopedije, tudi kakovostne stripovske mojstrovine v primerni vezavi.
Zelo bi bili veseli knjig, tematsko povezanih z odraščanjem in težavami v tem obdobju, primanjkuje tudi mladinskih in fantastičnih romanov, potrebovali bi skratka knjige, ki bi otroke privabile k listanju, branju, jim pomagale odkrivati svet črk in svet okoli njih ter prebroditi in razumeti težave odraščanja …Veseli bodo tudi knjig za predšolske otroke, saj v okviru šole deluje tudi vrtec.
Prosimo, knjige res dobro zapakirajte in na ovoj jasno napišite, da je “za OŠ Veržej”.
Knjige naj ne bodo starejše od 15 let, naj bodo “knjige tega tisočletja za otroke tega tisočletja”, saj je zanje še posebej pomembno, da so privlačne. Naj jim ne dajo že na prvi pogled vedeti, “da je zanje vse dobro“, ampak da so ti otroci vredni najboljšega!
Knjige lahko pošljete naravnost v šolo ali jih oddate na katerem od sprejemnih mest:
Naslov šole za pošiljanje po pošti:
Osnovna šola Veržej
Puščenjakova 7
9241 Veržej, s pripisom: »ZA ŠOLSKO KNJIŽNICO«
Telefonska številka šole:
(02) 588 13 90
Zbirna mesta:
KRANJ – Info točka Kluba študentov:
Slovenski trg 5
4000 Kranj
e-pošta: info@ksk.si
telefon: 059 047 898
DELOVNI ČAS INFO TOČKE:
ponedeljek in petek:
9.00–12.30 in 13.00–17.00
sreda:
10.00–13.30 in 14.00–18.00
KOPER − RTV center, Ulica OF 15, 6000 Koper.
LJUBLJANA − ZPM Ljubljana Moste – Polje, Proletarska 1, Ljubljana
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota, v obratovalnem času
Ponedeljek:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 15.00 ure
Sreda:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 17.00 ure
Petek:
od 08.00 do 12.00 ure
spletna stran: http://www.csd-ms.si/
Zelo si želimo, da bi tem otrokom pomagali tudi vrstniki in morda odstopili knjigo, ki je njim veliko pomenila, jim pomagala razumeti in sprejeti dogodke, ljudi in svet okoli sebe, jim odkrivala skrivnosti odraščanja, družbe, narave, zato k sodelovanju vabimo osnovnošolce in srednješolce.
In ker se je povsem novim, dišečim, še nikoli prelistanim knjigam še prav posebej težko upreti, upamo, da bo akcija nagovorila tudi založbe in vse tiste, ki morda lahko podarijo nove knjige.
Cilj akcije, ki bo trajala do konca leta, je zagotoviti boljše možnosti za razvoj otrok s takšnega ali drugačnega roba, kar je eno temeljnih načel Botrstva, ki ga že skoraj štiri leta srčno podpiramo tudi na Valu 202.
Dodatne informacije so na voljo na teh naslovih:
E-pošta: os-verzej.ms@guest.arnes.si
E-naslov: http://www.os-verzej.si/
Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.
Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.
Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.
Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.
"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine!" pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Po njeni hudi bolezni in izgubi poslovne dejavnosti, ki so jo uničili ukrepi ob epidemiji, je vsak njihov strošek preračunan do centa, hrana res najosnovnejša, največji strah pa, da deklici ne bi mogli več plesati v plesni šoli. Pa čeprav s ponošenimi in premajhnimi copati.
Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, školjive učinke. Zakaj tega nisom storili tukaj?
Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.
Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.
Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?
Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.
Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Tisoče šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v času šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali zadosti velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek. "Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."
V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.
Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?
Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja dobrodelnega adventnega koledarja je skupni projekt Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se soočajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.
Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.
Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.
Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.
Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.
Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.
Neveljaven email naslov