Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Zato bomo vse do konca tega leta skušali zbrati čim več novejših knjig za Osnovno šolo Veržej. V njej namreč sobivajo otroci iz šolskega okoliša Veržeja, ene najmanjših slovenskih občin z roba Prlekije, z otroki od vsepovsod iz naše države. Te otroke so zaradi večjih težav med odraščanjem ali zaradi neprimernih domačih razmer nastanili v začasen, a zanje izjemno pomemben vzgojni dom, ki je tudi enota Osnovne šole Veržej.
Pouk za varovance je urejen v oddelkih s prilagojenim izvajanjem. Vseh učencev skupaj je za zdaj približno 130, število se spreminja, saj otroci iz drugih krajev prihajajo vse šolsko leto. V okviru Osnovne šole Veržej deluje tudi vrtec, ki ga obiskuje 51 otrok.
Prav vsi šolarji in vrtčevski otroci imajo na voljo le knjige iz šolske knjižnice, saj domačini v kraju nimajo javne knjižnice in morajo starši otroke voziti v Ljutomer ali Mursko Soboto, javne prometne povezave pa so zelo slabe. Knjižnica je še posebej dragocena za otroke, ki prebivajo v zavodu, saj imajo še toliko manj možnosti za obisk knjižnice v kakšnem večjem kraju. Knjiga je zanje zavetje, v katero se zatečejo ob svojih najstniških stiskah in domotožju; povezava z življenjem, ki jih čaka po vrnitvi v domače okolje; pa tudi okno v drugačne, prijaznejše svetove, za katere so prikrajšani.
Otroci radi berejo vse knjige, ki so tematsko povezane z odraščanjem in težavami v tem obdobju. Najbolj redni obiskovalci knjižnice so učenci do petega razreda, zato bi bili najbolj veseli knjig zanje. Vsekakor jim primanjkuje tudi nekaj mladinskih romanov, saj jih že nekaj let sploh ne kupujejo. Privlačni so tudi fantastični romani, po katerih so zadnja leta posneli filme.
Otroci bi najbolj potrebovali novejše, privlačne, dobro ohranjene knjige. Prav bodo prišle slikanice, vsa otroška in mladinska literatura, poučne knjige, primerne za starost do 15 let, novejše enciklopedije, tudi kakovostne stripovske mojstrovine v primerni vezavi.
Zelo bi bili veseli knjig, tematsko povezanih z odraščanjem in težavami v tem obdobju, primanjkuje tudi mladinskih in fantastičnih romanov, potrebovali bi skratka knjige, ki bi otroke privabile k listanju, branju, jim pomagale odkrivati svet črk in svet okoli njih ter prebroditi in razumeti težave odraščanja …Veseli bodo tudi knjig za predšolske otroke, saj v okviru šole deluje tudi vrtec.
Prosimo, knjige res dobro zapakirajte in na ovoj jasno napišite, da je “za OŠ Veržej”.
Knjige naj ne bodo starejše od 15 let, naj bodo “knjige tega tisočletja za otroke tega tisočletja”, saj je zanje še posebej pomembno, da so privlačne. Naj jim ne dajo že na prvi pogled vedeti, “da je zanje vse dobro“, ampak da so ti otroci vredni najboljšega!
Knjige lahko pošljete naravnost v šolo ali jih oddate na katerem od sprejemnih mest:
Naslov šole za pošiljanje po pošti:
Osnovna šola Veržej
Puščenjakova 7
9241 Veržej, s pripisom: »ZA ŠOLSKO KNJIŽNICO«
Telefonska številka šole:
(02) 588 13 90
Zbirna mesta:
KRANJ – Info točka Kluba študentov:
Slovenski trg 5
4000 Kranj
e-pošta: info@ksk.si
telefon: 059 047 898
DELOVNI ČAS INFO TOČKE:
ponedeljek in petek:
9.00–12.30 in 13.00–17.00
sreda:
10.00–13.30 in 14.00–18.00
KOPER − RTV center, Ulica OF 15, 6000 Koper.
LJUBLJANA − ZPM Ljubljana Moste – Polje, Proletarska 1, Ljubljana
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota, v obratovalnem času
Ponedeljek:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 15.00 ure
Sreda:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 17.00 ure
Petek:
od 08.00 do 12.00 ure
spletna stran: http://www.csd-ms.si/
Zelo si želimo, da bi tem otrokom pomagali tudi vrstniki in morda odstopili knjigo, ki je njim veliko pomenila, jim pomagala razumeti in sprejeti dogodke, ljudi in svet okoli sebe, jim odkrivala skrivnosti odraščanja, družbe, narave, zato k sodelovanju vabimo osnovnošolce in srednješolce.
In ker se je povsem novim, dišečim, še nikoli prelistanim knjigam še prav posebej težko upreti, upamo, da bo akcija nagovorila tudi založbe in vse tiste, ki morda lahko podarijo nove knjige.
Cilj akcije, ki bo trajala do konca leta, je zagotoviti boljše možnosti za razvoj otrok s takšnega ali drugačnega roba, kar je eno temeljnih načel Botrstva, ki ga že skoraj štiri leta srčno podpiramo tudi na Valu 202.
Dodatne informacije so na voljo na teh naslovih:
E-pošta: os-verzej.ms@guest.arnes.si
E-naslov: http://www.os-verzej.si/
534 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Zato bomo vse do konca tega leta skušali zbrati čim več novejših knjig za Osnovno šolo Veržej. V njej namreč sobivajo otroci iz šolskega okoliša Veržeja, ene najmanjših slovenskih občin z roba Prlekije, z otroki od vsepovsod iz naše države. Te otroke so zaradi večjih težav med odraščanjem ali zaradi neprimernih domačih razmer nastanili v začasen, a zanje izjemno pomemben vzgojni dom, ki je tudi enota Osnovne šole Veržej.
Pouk za varovance je urejen v oddelkih s prilagojenim izvajanjem. Vseh učencev skupaj je za zdaj približno 130, število se spreminja, saj otroci iz drugih krajev prihajajo vse šolsko leto. V okviru Osnovne šole Veržej deluje tudi vrtec, ki ga obiskuje 51 otrok.
Prav vsi šolarji in vrtčevski otroci imajo na voljo le knjige iz šolske knjižnice, saj domačini v kraju nimajo javne knjižnice in morajo starši otroke voziti v Ljutomer ali Mursko Soboto, javne prometne povezave pa so zelo slabe. Knjižnica je še posebej dragocena za otroke, ki prebivajo v zavodu, saj imajo še toliko manj možnosti za obisk knjižnice v kakšnem večjem kraju. Knjiga je zanje zavetje, v katero se zatečejo ob svojih najstniških stiskah in domotožju; povezava z življenjem, ki jih čaka po vrnitvi v domače okolje; pa tudi okno v drugačne, prijaznejše svetove, za katere so prikrajšani.
Otroci radi berejo vse knjige, ki so tematsko povezane z odraščanjem in težavami v tem obdobju. Najbolj redni obiskovalci knjižnice so učenci do petega razreda, zato bi bili najbolj veseli knjig zanje. Vsekakor jim primanjkuje tudi nekaj mladinskih romanov, saj jih že nekaj let sploh ne kupujejo. Privlačni so tudi fantastični romani, po katerih so zadnja leta posneli filme.
Otroci bi najbolj potrebovali novejše, privlačne, dobro ohranjene knjige. Prav bodo prišle slikanice, vsa otroška in mladinska literatura, poučne knjige, primerne za starost do 15 let, novejše enciklopedije, tudi kakovostne stripovske mojstrovine v primerni vezavi.
Zelo bi bili veseli knjig, tematsko povezanih z odraščanjem in težavami v tem obdobju, primanjkuje tudi mladinskih in fantastičnih romanov, potrebovali bi skratka knjige, ki bi otroke privabile k listanju, branju, jim pomagale odkrivati svet črk in svet okoli njih ter prebroditi in razumeti težave odraščanja …Veseli bodo tudi knjig za predšolske otroke, saj v okviru šole deluje tudi vrtec.
Prosimo, knjige res dobro zapakirajte in na ovoj jasno napišite, da je “za OŠ Veržej”.
Knjige naj ne bodo starejše od 15 let, naj bodo “knjige tega tisočletja za otroke tega tisočletja”, saj je zanje še posebej pomembno, da so privlačne. Naj jim ne dajo že na prvi pogled vedeti, “da je zanje vse dobro“, ampak da so ti otroci vredni najboljšega!
Knjige lahko pošljete naravnost v šolo ali jih oddate na katerem od sprejemnih mest:
Naslov šole za pošiljanje po pošti:
Osnovna šola Veržej
Puščenjakova 7
9241 Veržej, s pripisom: »ZA ŠOLSKO KNJIŽNICO«
Telefonska številka šole:
(02) 588 13 90
Zbirna mesta:
KRANJ – Info točka Kluba študentov:
Slovenski trg 5
4000 Kranj
e-pošta: info@ksk.si
telefon: 059 047 898
DELOVNI ČAS INFO TOČKE:
ponedeljek in petek:
9.00–12.30 in 13.00–17.00
sreda:
10.00–13.30 in 14.00–18.00
KOPER − RTV center, Ulica OF 15, 6000 Koper.
LJUBLJANA − ZPM Ljubljana Moste – Polje, Proletarska 1, Ljubljana
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota, v obratovalnem času
Ponedeljek:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 15.00 ure
Sreda:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 17.00 ure
Petek:
od 08.00 do 12.00 ure
spletna stran: http://www.csd-ms.si/
Zelo si želimo, da bi tem otrokom pomagali tudi vrstniki in morda odstopili knjigo, ki je njim veliko pomenila, jim pomagala razumeti in sprejeti dogodke, ljudi in svet okoli sebe, jim odkrivala skrivnosti odraščanja, družbe, narave, zato k sodelovanju vabimo osnovnošolce in srednješolce.
In ker se je povsem novim, dišečim, še nikoli prelistanim knjigam še prav posebej težko upreti, upamo, da bo akcija nagovorila tudi založbe in vse tiste, ki morda lahko podarijo nove knjige.
Cilj akcije, ki bo trajala do konca leta, je zagotoviti boljše možnosti za razvoj otrok s takšnega ali drugačnega roba, kar je eno temeljnih načel Botrstva, ki ga že skoraj štiri leta srčno podpiramo tudi na Valu 202.
Dodatne informacije so na voljo na teh naslovih:
E-pošta: os-verzej.ms@guest.arnes.si
E-naslov: http://www.os-verzej.si/
Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči. Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan. Gostji oddaje: Urška Drofenik, študentka 2. stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru, Izr. prof. Vita Poštuvan, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.
Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebej, če je to nova slikanica z naslovom Botrovo darilo. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na silno simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje. Pogovarjali smo se z avtorjem slikanice Boštjanom Gorencem Pižamo.
»Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, na kakšen način, po kakšni poti nekdo odrašča. Mnogi, ki so danes na odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,« na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove v času epidemije popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu Nataša Kajba Gorjup.
Različne okoliščine in vzroki pripeljejo dijake do odločitve da bi bilo bivanje v dijaškem domu za uspešnost šolanja bolj smiselno kot velika izguba časa z vsakodnevnimi vožnjami do šole in nazaj. Toda strošek za bivanje je lahko tudi nepremostljiva ovira, zato v programu Botrstvo dijakom, ki bi jim prav ta znesek preprečil, da bi se šolali na želeni šoli ali imeli možnost za razvoj svojih talentov, pomagajo pri plačilu. Takih je bilo že več kot 500, letos pa bosta med prejemniki tudi Lovro in Kaja.
Z novim šolskim letom so (vsaj za zdaj) na polno zaživeli tudi dijaški domovi, bivanja v njih pa nimajo zagotovljenega vsi, ki bi ga potrebovali. Še vedno namreč velja, da mladostniki, ki prihajajo iz finančno šibkih družin, ne morejo dobiti polne subvencije za bivanje, čeprav bi jim sicer morda bilo onemogočeno šolanje na izbrani šoli ali pa doma ne bi imeli spodbudnih razmer za šolanje. Zato je program Botrstvo pred leti ponudil pomoč v obliki t.i. dijaškega sklada, iz katerega lahko z donatorskimi sredstvi izbranim dijakom omogočijo subvencionirano bivanje. Doslej so pomagali že več kot 500 dijakom, tudi letos bo pomoč potrebovalo več kot 100.
Začelo se je že tretje šolsko leto, zaznamovano z epidemijo, ki je zelo močno posegla v življenja otrok in mladostnikov. Na posledice, ki bodo nedvomno večplastne in dolgoročne, smo neštetokrat opozorili. Poletne počitnice težav seveda niso izbrisale, kar so še posebej občutili spremljevalci na letovanjih, sploh v tistih skupinah, kjer so bili otroci z nakopičenimi stiskami. Ker so se s temi vrnili tudi v šolske klopi, so lahko izkušnje poletnih vzgojiteljev zagotovo v pomoč učiteljem, ki se bodo z njimi srečevali v šolah.
Le še v urah štejemo trajanje letošnjih poletnih počitnic, v katerih je bilo druženje otrok in mladostnikov z vrstniki še posebej pomembno. Zanj so bili namreč poldrugo leto močno prikrajšani, zato so se ga močno veselili tudi tisti, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Letovanja so priložnost za sprostitev, a tudi za razmislek, kaj se otrokom dogaja in kakšni vstopajo v novo šolsko leto. Odmik od doma kamorkoli, kjer so se otroci in mladi lahko družili in se sprostili, je bil letos še posebej dragocen. Hvala prav vsem, ki ste s SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919 omogočili, da so lahko bili na letovanjih v hribih, na morju, v taborniških druženjih ali na potovanju tudi otroci iz programa Botrstvo. V naših oddajah jih bomo spremljali tudi v prihajajočem šolskem letu.
Urška je dolgoletna vzgojiteljica na letovanjih ZPM Ljubljana Moste - Polje. Letos je bila vodja že štirih letovanj, prvega med prvomajskimi počitnicami, ko so bile posledice nekajmesečnega šolanja na daljavo pri otrocih zelo žive. Bistveno več je agresije, otroci so izgubili velik del veščin reševanja težav, vzpostavljanja medsebojnih stikov, nepričakovano velike spremembe se kažejo tudi pri telesni pripravljenosti. In kot še nikoli doslej je strah pred šolo in neuspehom ostal v njih tudi po začetku počitnic.
Zaupanje v delo humanitarnih organizacij in posameznikov je temeljni, a najbolj krhek del humanitarnosti tako za tiste, ki pomoč sprejemajo, kot za tiste, ki so jo pripravljeni ponuditi. Po desetletju obstoja je Botrstvo zagotovo najbolj zaupanja vreden humanitarni program za otroke pri nas. To dokazujejo ne le dolgoletni donatorji in skupaj zbranih več kot 21 milijonov evrov donacij, pač pa tudi neodvisne revizije. In Botrstvo, tako kot celotna organizacija ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer ga vodijo, so med redkimi humanitarci, ki so že nekaj let pod profesionalnim in neodvisnim revizorskim nadzorom, poudarja pobudnica in predsednica nadzornega sveta Botrstva Milena Štular.
Konec pouka prinaša le varljiv občutek, da je z njim tudi konec vseh stisk in posledic neprimernih in nesorazmernih ukrepov, ki so jih bili v času šolanja na daljavo deležni mladi. Počitnice so zato priložnost, da mladim pomagamo, a so tudi past, da bi mladi težave še intenzivneje reševali s pomočjo ždenja pred zasloni, z alkoholom, drogami ali drugimi oblikami zasvojenosti. Tudi na to opozarja tokratna sogovornica, članica strokovne skupine Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, dolgoletna terapevtka v Drogart svetovalnici in zdravnica Mina Paš.
Pravkar končano šolsko leto z vsemi posebnostmi in absurdi je razgalilo že dolgo znane slabosti in slepe ulice slovenskega šolstva. A zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evaluacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo raznolika. V OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in beležili že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava ravnateljica Marijana Kolenko.
S še zadnjimi ustnimi izpiti svoje šolanje na srednjih šolah končujejo dijaki zaključnih letnikov, ki so bili od marca lani v šoli le nekaj tednov. Kljub temu matura poteka v skoraj nespremenjeni različici. Predvsem za dijake, ki so to priprave na maturo morali opraviti v težjih okoliščinah, je bila matura izjemno zahteven preizkus z grenkim priokusom.
Že skoraj četrt stoletja je 15. junij svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki kljub temu pogosto ostaja neodkrito in zamolčano. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prijavljen le vsaj 24. primer. Večjo raziskavo o nasilju nad starejšimi pri nas so pred nekaj leti naredili v Inštitutu Antona Trstenjaka. Takrat je v 70 odstotkih prevladovalo verbalno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Večina starostnikov je nasilje doživela doma, v veliki večini so bili povzročitelji družinski člani ali znanci, kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki pa je bilo nehotenega.
Matura,finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, kljub temu, da je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami in ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni.
Nesprejemljiv je način, kako smo ravnali z otroki. Nevarna iluzija je, da so otroci vse te mesece počivali, velika napaka pa, če bomo ocenjevanja in popravne izpite raztegnili čez poletje.
Med 11.000 vključenimi v program Botrstvo je tudi Klemen, mlad košarkar, ki je mamo izgubil kmalu po rojstvu, očeta pa v najbolj občutljivih najstniških letih, prav sredi pomembnega tekmovanja. Na lastno željo je s svojo ekipo vztrajal do konca tekmovanja. Košarka mu je bila v tolažbo tudi v času, ko se je življenje brez staršev povsem spremenilo, a je finančno postajala vse večji zalogaj. Zaradi velikega talenta in vztrajnosti je bil leta 2017 izbran med prejemnike sredstev dobrodelne dražbe športnih copat Luke Dončića.
Razstava o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo s pomočjo botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost, je osrednji dogodek ob deseti obletnici tega najbolj prepoznavnega programa pomoči za otroke.
Neveljaven email naslov