Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Zato bomo vse do konca tega leta skušali zbrati čim več novejših knjig za Osnovno šolo Veržej. V njej namreč sobivajo otroci iz šolskega okoliša Veržeja, ene najmanjših slovenskih občin z roba Prlekije, z otroki od vsepovsod iz naše države. Te otroke so zaradi večjih težav med odraščanjem ali zaradi neprimernih domačih razmer nastanili v začasen, a zanje izjemno pomemben vzgojni dom, ki je tudi enota Osnovne šole Veržej.
Pouk za varovance je urejen v oddelkih s prilagojenim izvajanjem. Vseh učencev skupaj je za zdaj približno 130, število se spreminja, saj otroci iz drugih krajev prihajajo vse šolsko leto. V okviru Osnovne šole Veržej deluje tudi vrtec, ki ga obiskuje 51 otrok.
Prav vsi šolarji in vrtčevski otroci imajo na voljo le knjige iz šolske knjižnice, saj domačini v kraju nimajo javne knjižnice in morajo starši otroke voziti v Ljutomer ali Mursko Soboto, javne prometne povezave pa so zelo slabe. Knjižnica je še posebej dragocena za otroke, ki prebivajo v zavodu, saj imajo še toliko manj možnosti za obisk knjižnice v kakšnem večjem kraju. Knjiga je zanje zavetje, v katero se zatečejo ob svojih najstniških stiskah in domotožju; povezava z življenjem, ki jih čaka po vrnitvi v domače okolje; pa tudi okno v drugačne, prijaznejše svetove, za katere so prikrajšani.
Otroci radi berejo vse knjige, ki so tematsko povezane z odraščanjem in težavami v tem obdobju. Najbolj redni obiskovalci knjižnice so učenci do petega razreda, zato bi bili najbolj veseli knjig zanje. Vsekakor jim primanjkuje tudi nekaj mladinskih romanov, saj jih že nekaj let sploh ne kupujejo. Privlačni so tudi fantastični romani, po katerih so zadnja leta posneli filme.
Otroci bi najbolj potrebovali novejše, privlačne, dobro ohranjene knjige. Prav bodo prišle slikanice, vsa otroška in mladinska literatura, poučne knjige, primerne za starost do 15 let, novejše enciklopedije, tudi kakovostne stripovske mojstrovine v primerni vezavi.
Zelo bi bili veseli knjig, tematsko povezanih z odraščanjem in težavami v tem obdobju, primanjkuje tudi mladinskih in fantastičnih romanov, potrebovali bi skratka knjige, ki bi otroke privabile k listanju, branju, jim pomagale odkrivati svet črk in svet okoli njih ter prebroditi in razumeti težave odraščanja …Veseli bodo tudi knjig za predšolske otroke, saj v okviru šole deluje tudi vrtec.
Prosimo, knjige res dobro zapakirajte in na ovoj jasno napišite, da je “za OŠ Veržej”.
Knjige naj ne bodo starejše od 15 let, naj bodo “knjige tega tisočletja za otroke tega tisočletja”, saj je zanje še posebej pomembno, da so privlačne. Naj jim ne dajo že na prvi pogled vedeti, “da je zanje vse dobro“, ampak da so ti otroci vredni najboljšega!
Knjige lahko pošljete naravnost v šolo ali jih oddate na katerem od sprejemnih mest:
Naslov šole za pošiljanje po pošti:
Osnovna šola Veržej
Puščenjakova 7
9241 Veržej, s pripisom: »ZA ŠOLSKO KNJIŽNICO«
Telefonska številka šole:
(02) 588 13 90
Zbirna mesta:
KRANJ – Info točka Kluba študentov:
Slovenski trg 5
4000 Kranj
e-pošta: info@ksk.si
telefon: 059 047 898
DELOVNI ČAS INFO TOČKE:
ponedeljek in petek:
9.00–12.30 in 13.00–17.00
sreda:
10.00–13.30 in 14.00–18.00
KOPER − RTV center, Ulica OF 15, 6000 Koper.
LJUBLJANA − ZPM Ljubljana Moste – Polje, Proletarska 1, Ljubljana
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota, v obratovalnem času
Ponedeljek:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 15.00 ure
Sreda:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 17.00 ure
Petek:
od 08.00 do 12.00 ure
spletna stran: http://www.csd-ms.si/
Zelo si želimo, da bi tem otrokom pomagali tudi vrstniki in morda odstopili knjigo, ki je njim veliko pomenila, jim pomagala razumeti in sprejeti dogodke, ljudi in svet okoli sebe, jim odkrivala skrivnosti odraščanja, družbe, narave, zato k sodelovanju vabimo osnovnošolce in srednješolce.
In ker se je povsem novim, dišečim, še nikoli prelistanim knjigam še prav posebej težko upreti, upamo, da bo akcija nagovorila tudi založbe in vse tiste, ki morda lahko podarijo nove knjige.
Cilj akcije, ki bo trajala do konca leta, je zagotoviti boljše možnosti za razvoj otrok s takšnega ali drugačnega roba, kar je eno temeljnih načel Botrstva, ki ga že skoraj štiri leta srčno podpiramo tudi na Valu 202.
Dodatne informacije so na voljo na teh naslovih:
E-pošta: os-verzej.ms@guest.arnes.si
E-naslov: http://www.os-verzej.si/
544 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Zato bomo vse do konca tega leta skušali zbrati čim več novejših knjig za Osnovno šolo Veržej. V njej namreč sobivajo otroci iz šolskega okoliša Veržeja, ene najmanjših slovenskih občin z roba Prlekije, z otroki od vsepovsod iz naše države. Te otroke so zaradi večjih težav med odraščanjem ali zaradi neprimernih domačih razmer nastanili v začasen, a zanje izjemno pomemben vzgojni dom, ki je tudi enota Osnovne šole Veržej.
Pouk za varovance je urejen v oddelkih s prilagojenim izvajanjem. Vseh učencev skupaj je za zdaj približno 130, število se spreminja, saj otroci iz drugih krajev prihajajo vse šolsko leto. V okviru Osnovne šole Veržej deluje tudi vrtec, ki ga obiskuje 51 otrok.
Prav vsi šolarji in vrtčevski otroci imajo na voljo le knjige iz šolske knjižnice, saj domačini v kraju nimajo javne knjižnice in morajo starši otroke voziti v Ljutomer ali Mursko Soboto, javne prometne povezave pa so zelo slabe. Knjižnica je še posebej dragocena za otroke, ki prebivajo v zavodu, saj imajo še toliko manj možnosti za obisk knjižnice v kakšnem večjem kraju. Knjiga je zanje zavetje, v katero se zatečejo ob svojih najstniških stiskah in domotožju; povezava z življenjem, ki jih čaka po vrnitvi v domače okolje; pa tudi okno v drugačne, prijaznejše svetove, za katere so prikrajšani.
Otroci radi berejo vse knjige, ki so tematsko povezane z odraščanjem in težavami v tem obdobju. Najbolj redni obiskovalci knjižnice so učenci do petega razreda, zato bi bili najbolj veseli knjig zanje. Vsekakor jim primanjkuje tudi nekaj mladinskih romanov, saj jih že nekaj let sploh ne kupujejo. Privlačni so tudi fantastični romani, po katerih so zadnja leta posneli filme.
Otroci bi najbolj potrebovali novejše, privlačne, dobro ohranjene knjige. Prav bodo prišle slikanice, vsa otroška in mladinska literatura, poučne knjige, primerne za starost do 15 let, novejše enciklopedije, tudi kakovostne stripovske mojstrovine v primerni vezavi.
Zelo bi bili veseli knjig, tematsko povezanih z odraščanjem in težavami v tem obdobju, primanjkuje tudi mladinskih in fantastičnih romanov, potrebovali bi skratka knjige, ki bi otroke privabile k listanju, branju, jim pomagale odkrivati svet črk in svet okoli njih ter prebroditi in razumeti težave odraščanja …Veseli bodo tudi knjig za predšolske otroke, saj v okviru šole deluje tudi vrtec.
Prosimo, knjige res dobro zapakirajte in na ovoj jasno napišite, da je “za OŠ Veržej”.
Knjige naj ne bodo starejše od 15 let, naj bodo “knjige tega tisočletja za otroke tega tisočletja”, saj je zanje še posebej pomembno, da so privlačne. Naj jim ne dajo že na prvi pogled vedeti, “da je zanje vse dobro“, ampak da so ti otroci vredni najboljšega!
Knjige lahko pošljete naravnost v šolo ali jih oddate na katerem od sprejemnih mest:
Naslov šole za pošiljanje po pošti:
Osnovna šola Veržej
Puščenjakova 7
9241 Veržej, s pripisom: »ZA ŠOLSKO KNJIŽNICO«
Telefonska številka šole:
(02) 588 13 90
Zbirna mesta:
KRANJ – Info točka Kluba študentov:
Slovenski trg 5
4000 Kranj
e-pošta: info@ksk.si
telefon: 059 047 898
DELOVNI ČAS INFO TOČKE:
ponedeljek in petek:
9.00–12.30 in 13.00–17.00
sreda:
10.00–13.30 in 14.00–18.00
KOPER − RTV center, Ulica OF 15, 6000 Koper.
LJUBLJANA − ZPM Ljubljana Moste – Polje, Proletarska 1, Ljubljana
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota, v obratovalnem času
Ponedeljek:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 15.00 ure
Sreda:
od 08.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 17.00 ure
Petek:
od 08.00 do 12.00 ure
spletna stran: http://www.csd-ms.si/
Zelo si želimo, da bi tem otrokom pomagali tudi vrstniki in morda odstopili knjigo, ki je njim veliko pomenila, jim pomagala razumeti in sprejeti dogodke, ljudi in svet okoli sebe, jim odkrivala skrivnosti odraščanja, družbe, narave, zato k sodelovanju vabimo osnovnošolce in srednješolce.
In ker se je povsem novim, dišečim, še nikoli prelistanim knjigam še prav posebej težko upreti, upamo, da bo akcija nagovorila tudi založbe in vse tiste, ki morda lahko podarijo nove knjige.
Cilj akcije, ki bo trajala do konca leta, je zagotoviti boljše možnosti za razvoj otrok s takšnega ali drugačnega roba, kar je eno temeljnih načel Botrstva, ki ga že skoraj štiri leta srčno podpiramo tudi na Valu 202.
Dodatne informacije so na voljo na teh naslovih:
E-pošta: os-verzej.ms@guest.arnes.si
E-naslov: http://www.os-verzej.si/
Več kot 2600 staršev je v le šestih dneh odgovorilo na spletno anketo Inštituta 8. marec o šolanju na domu in hkrati tudi opisalo razmere in njegov vpliv na počutje in odnose v družinah. Šolanje na daljavo je namreč močno poseglo v njihovo življenje in poglobilo socialne in družbene neenakosti. To so zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti. Sodelujoči v anketi so opisali številne stiske ter vse prej kot idealizirano podobo življenja družin v času šolanju na domu, pravita Mark J. Užmah, član inštituta 8. marec, študent pedagogike in vodja raziskave ter strokovna sodelavka, metodologinja dr. Jasna Mažgon, profesorica metodologije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Ozavestiti moramo, da ne vemo, kaj vse se otrokom dogajalo, kakšne zlorabe, nasilje, koliko jih je doživelo izgube bližnjih. Zdaj je čas za prepoznavanje njihovih stisk in obsega znanja, nikakor za neusmiljeno pridobivanje ocen.
Tudi na področju kulture je seveda nemalo ustvarjalcev v institucionalnih ali v nevladnih organizacijah redno zaposlenih. Toda velika večina je samozaposlenih – bodisi s statusom samozaposlenih v kulturi, ki jim država plačuje vsaj osnovne prispevke, bodisi takih, ki delujejo kot samostojni podjetniki. In sploh ti so povsem odvisni od zaslužka na trgu in izvedbe projektov. Zanje to nikakor niso prešerni časi, saj njihova dejavnost tako rekoč več ne obstaja, hkrati pa bo tudi po epidemiji potrebovala izjemno dolgo, da se bo znova vzpostavila. Posebej težko je za tiste ustvarjalce, ki morajo s svojim, od projekta do projekta bolj negotovim delom preživljati tudi svoje otroke.
Šolanje na daljavo, ki za večino otrok poteka že več kot 100 dni, za večino dijakov pa z nekaj jesenskimi tedni izjeme že od marca lani, kaže vse več negativnih učinkov. Najpogosteje zamolčan med njimi je večja prikritost spolnih zlorab. Številne vrste zlorab, sploh pa spolne zlorabe otrok in mladostnikov, so pri nas izjemen tabu. Številke zlorabljenih otrok so ogromne, so grozljive in na vse te otroke smo sedaj pozabili. Ker smo si pred njimi zelo uspešno zatiskali oči že pred epidemijo, je skrb, kaj se dogaja za tako dolgo in tako tesno zaprtimi vrati domov, še toliko večja, opozarja psihoterapevtka in direktorica inštituta za zaščito otrok, Lunina vila, Nina Kočar.
Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov. Ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Odkar je t.i. pogrebnina pred sedmimi leti prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja in je bila spremenjena v socialni transfer, se je namreč število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk. S smrtjo starostnikov, ki so bili vključeni tudi v njihove programe, se pogosteje soočajo tudi člani mariborskega društva Humanitarček. V projektu Vida opozarjajo tudi na dostopnost do pogrebnin.
Minuli teden je močno odmeval podatek, da je bilo na ljubljanski pediatrični kliniki v minulem letu hospitaliziranih kar za 30 % več otrok in mladostnikov po resnem poskusu samomora. Že spomladi, ko smo tudi uradno zaključili dobra dva meseca trajajoč 1. val epidemije, so strokovnjaki opozarjali, da posledice na duševnem zdravju šele pridejo. Otroci in učitelji so se na drugi val nedvomno bolje pripravili in bolje odzvali. Toda z nepričakovano dolžino trajanja šolanja na daljavo, ki vključuje tudi izjemno dolgo vsakodnevno ždenje pred zasloni vseh vrst, se soočajo z vse večjimi težavami. Po treh mesecih starši, učitelji in otroci enostavno ne zmorejo več. Dr. Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana, poudarja, da so posledice tovrstnih stisk tudi tragične.
“Če so otroci v okolju, kjer manjka socialnih dejavnikov in se morajo soočiti z nefunkcionalnostjo staršev, to enostavno ni zdravo za njih.” Majda Marinšek je socialna delavka na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Opozarja, da ima šolanje na daljavo trajne posledice, ki bodo državo drago stale. Razslojevanje ne deli otrok po njihovih sposobnostih, ampak po razmerah, v katerih živijo. “Družinam, ki imajo več materialnega kapitala, znanja in vedenja, zakaj je izobraževanje pomembno, gre bistveno lažje kot tistim, ki tega nimajo. Njim gre čedalje težje.”
Med več kot 8.500 botri, ki so v desetletju obstoja programa Botrstvo botrovali kateremu od več kot 10.400 otrok iz vse Slovenije, je tudi naš sogovornik, gospod Branko. Botrstvo razume kot svojo človeško dolžnost in tudi kot misijo, v katero želi vključiti čim več tistih, ki bi zmogli pomagati najranljivejšim – otrokom v stiski. Več informacij, kako pomagati, najdete na boter.si, pomoč pa je tudi poslan SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10 na 1919. Hvala vsem, ki pomagate.
Že več kot dva meseca so poleg šol zaprti tudi dijaški domovi in bodo takšni ostali tudi v začetku prihodnjega leta. Za nekatere dijake je to izjemno težko, saj v teh domovih ne živijo zgolj zato, ker je njihov kraj šolanja preveč oddaljen od doma, pač pa neredko tudi zato, ker je njihov dom vse prej kot varen in spodbuden kraj. Zaprtje dijaških domov je zanje še toliko težje. Le v nekaterih so smeli ostati dijaki, ki doma nimajo primernih razmer in možnosti za šolanje na daljavo. Med njimi je tudi 18-letna Ana. V teh dneh lahko dijaški sklad, ki pomaga tudi Ani, podprete tako, da kupite kak Nasmeškotek, dobrodelni piškotek, ki je naprodaj v prodajalnah Hofer ali se odločite za donacijo v poljubni višini prav za botrski sklad. Opozarjamo tudi, da se izteka čas za izpolnitev obrazca, s katerim lahko delček svoje dohodnine namenite ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vodi tudi Botrstvo, saj mora ta na finančno upravo prispeti še letos. Dobrodelni pa ste lahko tudi s poslanim geslom BOTER5 lis BOTER10 na 1919, s čimer izbrani znesek namenite akciji čarovna zima, Hvala vsem, ki pomagate ljudem v stiski.
Z najnovejšim odlokom vlade šole še vedno ostajajo zaprte tudi za otroke s posebnimi potrebami. Staršem teh je sicer Ustavno sodišče pritrdilo, da ima zaprtje veliko večje posledice kot pri drugih otrocih, izostanek pa bo lahko vplival na njihov nadaljnji razvoj. S tem se strinjajo tudi stroka, starši in učitelji. S kakšnimi stiskami in težavami se srečujejo otroci s posebnimi potrebami ter njihovi starši?
Otroci, pri katerih so težave prepoznane in so morda tudi že prejeli ustrezno odločbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki šolam pomaga zagotoviti primerne prilagoditve in včasih tudi individualne učne ure, imajo več možnosti za uspešno sodelovanje in doseganje vsaj osnovne ravni znanja. Najtežje je tistim, pri katerih vemo, da težave so, a odločbe še nimajo, hkrati imajo pa tudi doma nespodbudno okolje in nimajo nikogar, ki bi jim znal pomagati. Taki otroci pogosto obupajo in ne vemo, kako se bodo lahko uspešno vrnili v šolski ritem, ko bo šolanje spet potekalo v šolah, skrbi specialno pedagoginjo Martino Opaka Lešnjak.
Čeprav epidemija koronavirusne bolezni najbolj ogroža prav starostnike, pa teh ne ogroža zgolj sama okužba, pač pa vsaj tako tudi posledice številnih ukrepov. Ti z radikalnim omejevanjem dostopa do zdravstvene oskrbe, pomoči na domu, do neposrednih medčloveških stikov, z osamitvijo v domovih starostnikov in z omejevanjem ali ukinjanjem nekaterih storitev mnoge stiske še poglabljajo. Predvsem pri tistih starostnikih, ki niso vešči uporabe sodobnih elektronskih komunikacijskih poti. V društvu Humanitarček, ki je prav za projekt Vida pred dnevi prejelo nagrado za naj prostovoljski projekt 2019, se zavedajo, da tudi denar v teh časih marsičesa ne more kupiti. A da je finančna revščina še vedno izjemno velika ovira do vsaj znosnega življenja revnih starostnikov tudi v koronačasih. Zato predlagajo sistemsko rešitev, ki bi v 7. protikoronskem paketu ukrepov, prinesla dostojanstveno pomoč starostnikom v finančni stiski. Generaciji, ki je soustvarila to državo dolgujemo pravico do dostojanstvene starosti. Pobuda je natančno obrazložena in jo s podpisom lahko podprete tukaj: https://www.peticija.online/pobuda_za_avtomatizacijo_in_debirokratizacijo_varstvenega_dodatka Na spletni strani www.projektvida.org so poleg omenjene pobude in informacij o možni pomoči pripeti tudi obrazci do vlog. A tudi nekatere možne oblike humanitarne pomoči. Že z jutrišnjim dnem možnostim plačila položnic ali obdarovanja z njunimi življenjskimi dobrinami dodajajo tudi svoja tradicionalna predpraznična projekta "30 dni za 30 srčnih dejanj" in pa "skritega Božička" za brezdomce in za starostnike. Hvala vsem, ki kakor koli pomagate ljudem v stiski.
Prazniki so za mnoge najtežji del leta, epidemija pa je še dodatno močno poslabšala finančno stanje številnih družin. Pomagati je mogoče z delčkom dohodnine, nakupom Vrečke dobrote, Nasmeškotkov ali z donacijo SMS sporočila BOTER5 ali BOTER10 na 1919č.
Šolanje na daljavo je tudi v jesenskem delu epidemije pokazalo, da kljub boljši pripravi izvedba pouka in šolskih obveznosti za številne šolarje in dijake še zdaleč ni preprosta, ali pa je povsem nemogoča. Tako šolanje poleg opreme in interneta zahteva tudi vešče starše, ki obvladajo tehnično podporo in so hkrati tudi učitelji svojim otrokom. V družini s petimi otroki, od katerih se šolajo trije in se hkrati šola tudi mama, je šolanje za vse izčrpavajoče, sploh zdaj, ko poteka tudi že ocenjevanje.
Danes se šolanje na daljavo spet začenja tudi za osnovnošolce. Na to so se šole bistveno bolje pripravile kot so bile pripravljene spomladi, a tudi pričakovanja do otrok so bistveno višja - obvezna je prisotnost po urniku, potekajo tudi že ocenjevanja. Šole se že mesece trudijo opremiti otroke z računalniki, ki so jih v manjši meri pridobili od pristojnega ministrstva za šolstvo, večinoma pa od različnih donatorjev in dobrodelnih društev. Samo pri ZPM Ljubljana Moste Polje, ki bodi tudi program Botrstvo, so jih s pomočjo donatorjev podarili več kot 900. računalnikov. A sodelovanje pri pouku na daljavo je za marsikaterega otroka kljub temu povsem tehnično nemogoče, tudi zato, ker razvejanost internetnega omrežja tega niti slučajno ne omogoča. To pa je le ena od težav, ki jih pri šolanju na daljavo občutijo predvsem v podeželskih osnovnih šolah.
"Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava," v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši Gašper. Bratoma Sergeju in Gašperju lahko pomagate s SMS-sporočili z geslom BOTER5 na številko 1919, uporabniki omrežij A1, T2 in Telekoma pa imajo možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljejo geslo BOTER10. V obeh primerih bo celoten podarjen znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se uspel vpisati na zahteven študij, mlajši Sergej pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste Polje s pripisom "ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!
Starostniki niso najranljivejša skupina le v epidemiji koronavirusne bolezni, že dolgo jih ogrožajo tudi revščina, slaba dostopnost dolgotrajne oskrbe, o kakovosti njihovega življenja vse bolj odloča njihov finančni položaj. Ženske, starejše od 75 let, so pri nas že vrsto let najrevnejša skupina prebivalcev. Epidemija je vse to le še poslabšala, omejila je dostop do zdravstvenih storitev in prinesla za marsikoga mučno osamljenost. Projekt Vida je na številne stiske opozoril že lansko jesen, ob prvem valu epidemije so številne uporabne informacije za pomoč starostnikom zbrali na portalu Vida, dodali pa tudi storitev Čvekifon. Društvo Humanitarček je postalo eno najpomembnejših glasov sicer "nevidnih" starostnikov s socialnega roba. Njihovo delo bomo v naslednjih mesecih podprli tudi na Valu 202. Katere izkušnje prvega vala bi morali nujno upoštevati v obdobju, ko drugi val epidemije znova tako močno posega v življenja starostnikov, še posebno revnih in osamljenih?
Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?
Zgodbe otrok, ki jih v našem programu predstavljamo že vrsto let, so marsikomu pomagale dojeti, kako skrita je lahko revščina, kako globoke stiske povzroča in v kakšnih razmerah odraščajo otroci in mladostniki pri nas. Za mnoge med njimi ste poslušalci zbirali pomoč, ki je bila vsakič, do zadnjega centa, porabljena za boljše življenje teh družin. Nekaterim je prav ta pomoč temeljito spremenila življenje, tudi najstniku Mitji, ki se ne umiva več v plastični banjici sredi razpadajoče kuhinje.
Med tistimi, ki jim je pomoč botrov in drugih donatorjev programa Botrstvo temeljito spremenilo življenje, je tudi mlada violinistka, ki te dni začenja študij na Dunaju. Pod okrilje Botrstva je prišla še kot deklica, navdušena nad violino,. Ker je po ločitvi staršev z mamo in sestro živela v materinskem domu, je potrebovala pomoč za vpis v glasbeno šolo. Ljubezen do violine je bila z leti vse večja, a brez lastnega inštrumenta ne bi bilo mogoče uspešno končati srednje šole. S pomočjo donatorjev in sočutnega goslarja je zato dobila lastno violino, ki je bila pomembna tudi pri opravljanju sprejemnih izpitov v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju. Slednjega je izbrala za vstopno točko v morda bleščečo glasbeno kariero.
Neveljaven email naslov