Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Knjige so pomembne za enake možnosti

28.11.2015

Kar tretjina šolarjev v Hong Kongu ima izjemno slabo izobražene starše, pa kljub temu otroci dosegajo boljše rezultate pismenosti kot slovenski šolarji, ki jim pri šolskih obveznosti pogosto močno pomagajo starši. Kaj se šele dogaja s tistimi otroki, ki tovrstne pomoči nimajo, koliko na njihov šolski uspeh in razvoj potencialov vpliva, če živijo še v materialno nevzpodbudnem okolju, če so prikrajšani za možnost izletov, ekskurzij, obiskovanja predstav in jih nihče prav ne spodbuja k prebiranju knjig? Kako drugače otroke iz takih družin obravnavajo učitelji, kakšno popotnico za boljši uspeh in tudi boljšo pismenost jim lahko da okolje?

Šolski sistem s prelaganjem bremena na starše sistemsko diskriminira deprivilegirane otroke

“V mednarodni raziskavi bralne pismenosti smo primerjali otroke, ki so pred šolo že brali, morda celo že stavke, morda so si do tega sami pomagali s kakšno knjigo. Nato smo preverili, kako so ti otroci napredovali do starosti deset let. Izkazalo se je, da so tisti iz privilegiranih družin, ki imajo doma veliko knjig, ki imajo bolj izobražene starše, ti pa z njimi že od rojstva govorijo v drugačnem jeziku (kar nikakor ne pomeni, da imajo otroka rajši kot drugi ali da z njim bolje ravnajo), dosegli izjemno visoke bralne rezultate, ki so se lahko primerjali z najuspešnejšimi otroki iz katere koli države. V primerjavi z njimi otrok z enakimi sposobnostmi, ki je prav tako bral že pred šolo, a živi v družni brez teh dobrin, pri desetih letih ni več dosegal niti slovenskega povprečja. To ne pomeni, da mora otrok začeti brati že pred šolo, nikakor ne! Pač pa to pomeni, da ima otrok, ki tako zgodaj začne spontano brati, dobre možnosti, da bi ob ustrezni spodbudi lahko zelo dobro uspeval v akademskem okolju! A če nima materialne podlage, da bi to svojo pismenost krepil, nastanejo že do desetega leta tako velike razlike, da je vprašanje, ali bo kadar koli pozneje sploh še dosegel nekoč enakovredne vrstnike!” opozarja dolgoletna raziskovalka na ljubljanskem Pedagoškem inštitutu Marjeta Doupona.

Zato bo tudi celoten šolski uspeh dveh otrok s povsem enakimi intelektualnimi sposobnostmi močno odvisen od tega, kakšne spodbude otrok dobi doma, koliko in kako se starši zanj zavzemajo v šoli, koliko izkušenj, ki so povezane z denarnimi zmožnostmi, bo otrok lahko deležen.

Kadar šola prelaga odgovornost na starše, bi jim to morala tudi plačati!

Slovenski šolski sistem je izrazito naravnan k temu, da pomemben delež razlage snovi, učenja in priprave za pouk prelaga na starše. In kaj izgubi otrok, čigar starši iz katerega koli razloga tega šolskega bremena ne prevzamejo nase? “Otrok je tukaj diskriminiran, to je treba povsem jasno povedati! Ko otrok vstopi v šolo, je šoloobvezen, ni več od staršev in šola bi morala povsem prevzeti odgovornost za to, da v šoli dobro napreduje. Tukaj ne gre za to, ali bi starši želeli sodelovati ali ne, ali imajo čas, znanje ali ne, ali sploh hočejo ali pač nočejo. To je odgovornost šole! Kadar šola prelaga odgovornost na starše, kadar starši opravljajo delo za šolo, bi morala staršem plačati za to,” je odločna Doupona.

Hongkonške šole uspešnejše, ker ne prelagajo bremena na starše

Slovenija vsekakor ni edina država s šolskim sistemom, ki dovoljuje tako velik vpliv staršev in okolja na razvoj otrokovih potencialov, jih je pa kar nekaj, ki znajo to odgovornost bolje prevzeti nase – dober primer je Hongkong: “Tam ne prelagajo ničesar na starše, ker vedo, da ti ne morejo pomagati. Velika razlika med Hongkongom in Slovenijo ni le v tem, da je tam Azija in tukaj Evropa, ampak tudi v tem, da je tam ogromno slabo izobraženih ali neizobraženih staršev. Pri nas denimo ne moremo izračunati statističnih podatkov za otroke, katerih starši imajo nedokončano osnovno šolo, ker jih je le peščica in rezultat ne bi bil verodostojen. V Hongkongu je takih staršev ogromno, že samo staršev z nedokončano ali dokončano le osnovno šolo je več kot 30 odstotkov! Kljub temu njihovi otroci v povprečju berejo bolje kot slovenski otroci in so na ravni naših otrok z izobraženimi starši.

Šole bi morale starše pustiti pred šolskimi vrati

Če pravim, da se po eni strani ne strinjam s prilaganjem obveznosti s šole na starše, pa se po drugi strani tudi ne strinjam s tem, da imajo starši pravico tako zelo posegati v šolo. Mislim, da morajo šole tukaj vsekakor narediti rez in starše pustiti pred šolskimi vrati. Seveda so oni otrokovi skrbniki in so odgovorni za njegov razvoj, vendar je šola odgovorna za izobraževanje. Zato bi šola morala postati ustanova profesionalcev, kjer vedo, kaj delajo, zakaj delajo in kako delati, da se stvari naredijo brez staršev. Ne nazadnje so učitelji za to usposobljeni, in to celo nadpovprečno, saj je Slovenija ena redkih držav, ki za to delovno mesto zahtevajo univerzitetno izobrazbo. To pomeni, da taki učitelji morajo biti sposobni sami posegati po teoretični literaturi in jo prenašati v prakso, zato mislim, da je naloga vodstev šol, da starše pustijo zunaj – seveda pa z dobrim argumentom. Vedno je treba pustiti pot za sodelovanje in dialog, starši morajo imeti tudi možnost za pritožbe, vendar morajo biti kompetence in odgovornosti jasno razmejene,” argumentira sogovornica.

 Otrok je za učitelja zaznamovan že zaradi družine, iz katere prihaja

V tem trenutku pa so otroci, katerih starši teh posegov ne zmorejo, zagotovo v neenakopravnem položaju. Včasih ko imam seminarje za učitelje po šolah, jih provokativno nagovorim in jim rečem: ‘Ko imate otroka v prvem razredu, ste pa že učili starejšega sorojenca, približno veste, kaj so starši po poklicu – torej najbrž že veste, kakšen bo uspeh tega otroka v devetem razredu?’ In ne pozabite, najprej jih opomnim, da je otrok šele prvošolček! Večina učiteljev mi nekako pritrdi. Redki so tisti, ki se razburijo, da pri njih to ne gre tako. In to je že korak k rešitvi – da si priznamo, kako sicer vemo, da otrokove predispozicije morda niso najboljše, ker pač prihaja iz takšnega okolja, a da smo mu hkrati sposobni dati priložnost, da je za nas popolnoma nova osebnost, nepopisan list, kar seveda tudi je.

Sami se pravil ne držimo, jih pa pričakujemo od otrok

Sposobnost staršev, da se z otrokom pripravljajo za šolo in da hkrati znajo vplivati na učitelje, ko se jim to zdi potrebno, dejansko zelo vpliva na otrokov šolski uspeh,” je trdno prepričana dolgoletna raziskovalka na področju šolstva, “sicer taka raziskava nikoli ni bila opravljena, ker zanjo nikoli niso bila namenjena sredstva, vendar pa smo o tem že spraševali učitelje. Spraševali smo jih, kdo je v primeru, ko otrok nima staršev, ki bi ga ustrezno podprli pri šolskem delu, odgovoren za otrokov normalen šolski napredek. In kar približno 15 odstotkov učiteljev, sodelujočih v raziskavi, je menilo, da mora taka pobuda priti od otroka samega. Pri tem pa vemo, da otrok te pobude ni sposoben prevzeti! Če damo primerjavo: vsak izobraženi odrasel ve, da je za naše zdravje pomembno, da zdravo jemo, se rekreiramo, imamo primerno telesno težo, a koliko odraslih dejansko počne to, za kar vedo, da je zanje dobro? Pa smo odgovorni odrasli, ki nam družba celo nalaga, da odgovorno skrbimo za otroke! In čeprav sami tega ne počnemo, od otrok pričakujemo, da bodo pri sedmih, desetih ali dvanajstih letih sami načrtovali svojo prihodnost daleč naprej. To je popolnoma nemogoče!

Odpeljimo nekaj knjižnic v obrobne predele!

In kaj je mogoče zelo kratkoročno spremeniti, da bodo otroci iz manj privilegiranih okolij, s socialnega dna, imeli primerljive možnost za enakovredno razvijanje svojih potencialov – vsaj v obveznem osnovnem šolstvu, ki bi moralo biti varna mreža tudi za najbolj deprivilegirane?

V tem trenutku je treba izvesti ukrepe pozitivne diskriminacije. Za tiste otroke iz deprivilegiranih okolij – najsi gre za posamezne družine ali za celotne regije – je treba uvesti ukrepe, ki jim omogočajo razviti potenciale v enaki meri kot bolj privilegiranim vrstnikom z izobraženimi starši, ki dobro zaslužijo in živijo sredi Ljubljane, obkroženi z vsemi možnostmi, ki jih tako mesto daje. Vem, da zveni radikalno in provokativno, a predlagala bi, da se v tem hipu izprazni pet knjižnic ljubljanskih osnovnih šol in se jih odpelje v Prekmurje ali na Koroško, kjer bi s temi knjigami lahko dosegli veliko večji učinek. Šolske knjižnice so seveda zelo dragocene. A kadar živite v večjem kraju, je zelo blizu šolske še kakšna krajevna ali mestna knjižnica, ki je odprta tudi v prostem času, ne le v času pouka. Drugje pa je šolska knjižnica edini vir dostopa do knjig. In v času, ko pač sredstev ni dovolj in ko se moramo znajti s tem, kar imamo, je smiselno vzeti tam, kjer je dovolj ali preveč, in odpeljati tja, kjer tega ni dovolj. To bi bil denimo kratkoročen, a učinkovit ukrep,” je prepričana Marjeta Doupona.

Zmožnosti tretjine šolajočih se mladih zagotovo izgubljamo!

In kaj kot družba izgubljamo, ker se tega problema neenakovrednosti v šolskem prostoru niti ne lotevamo? “Ogromno, ker izgubljamo velike talente! Pri tem ne govorimo le iz sentimentalnosti, ampak z vidika razuma. Tako malo nas je, da če izgubljamo zmožnosti ene tretjine populacije zgolj zato, ker ji ne dajemo možnosti, da bi jih do popolnosti razvila, pomeni, da čez dvajset ali trideset let ne bomo imeli dovolj strokovnjakov za različna področja, teh pa je enako veliko, kot jih je v razvitejših državah. In v tem hipu to tretjino šolajočih se mladih zagotovo izgubljamo!

Pomagajmo vsaj eni šolski knjižnici!

Morda se zdi predlog dolgoletne raziskovalke na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani Marjete Doupona, da bi se knjige iz ljubljanskih osnovnih šol selile na manj razvita območja, res radikalen, a mi smo odločili, da nekoliko drugače pripomoremo, da bo vsaj ena od teh šol malo napolnila zelo prazne police.

Vabljeni, da knjige tega tisočletja, ki jih ne potrebujete več, podarite otrokom tega tisočletja, ki jim možnosti za branje zdaj primanjkuje.


Botrstvo

534 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Knjige so pomembne za enake možnosti

28.11.2015

Kar tretjina šolarjev v Hong Kongu ima izjemno slabo izobražene starše, pa kljub temu otroci dosegajo boljše rezultate pismenosti kot slovenski šolarji, ki jim pri šolskih obveznosti pogosto močno pomagajo starši. Kaj se šele dogaja s tistimi otroki, ki tovrstne pomoči nimajo, koliko na njihov šolski uspeh in razvoj potencialov vpliva, če živijo še v materialno nevzpodbudnem okolju, če so prikrajšani za možnost izletov, ekskurzij, obiskovanja predstav in jih nihče prav ne spodbuja k prebiranju knjig? Kako drugače otroke iz takih družin obravnavajo učitelji, kakšno popotnico za boljši uspeh in tudi boljšo pismenost jim lahko da okolje?

Šolski sistem s prelaganjem bremena na starše sistemsko diskriminira deprivilegirane otroke

“V mednarodni raziskavi bralne pismenosti smo primerjali otroke, ki so pred šolo že brali, morda celo že stavke, morda so si do tega sami pomagali s kakšno knjigo. Nato smo preverili, kako so ti otroci napredovali do starosti deset let. Izkazalo se je, da so tisti iz privilegiranih družin, ki imajo doma veliko knjig, ki imajo bolj izobražene starše, ti pa z njimi že od rojstva govorijo v drugačnem jeziku (kar nikakor ne pomeni, da imajo otroka rajši kot drugi ali da z njim bolje ravnajo), dosegli izjemno visoke bralne rezultate, ki so se lahko primerjali z najuspešnejšimi otroki iz katere koli države. V primerjavi z njimi otrok z enakimi sposobnostmi, ki je prav tako bral že pred šolo, a živi v družni brez teh dobrin, pri desetih letih ni več dosegal niti slovenskega povprečja. To ne pomeni, da mora otrok začeti brati že pred šolo, nikakor ne! Pač pa to pomeni, da ima otrok, ki tako zgodaj začne spontano brati, dobre možnosti, da bi ob ustrezni spodbudi lahko zelo dobro uspeval v akademskem okolju! A če nima materialne podlage, da bi to svojo pismenost krepil, nastanejo že do desetega leta tako velike razlike, da je vprašanje, ali bo kadar koli pozneje sploh še dosegel nekoč enakovredne vrstnike!” opozarja dolgoletna raziskovalka na ljubljanskem Pedagoškem inštitutu Marjeta Doupona.

Zato bo tudi celoten šolski uspeh dveh otrok s povsem enakimi intelektualnimi sposobnostmi močno odvisen od tega, kakšne spodbude otrok dobi doma, koliko in kako se starši zanj zavzemajo v šoli, koliko izkušenj, ki so povezane z denarnimi zmožnostmi, bo otrok lahko deležen.

Kadar šola prelaga odgovornost na starše, bi jim to morala tudi plačati!

Slovenski šolski sistem je izrazito naravnan k temu, da pomemben delež razlage snovi, učenja in priprave za pouk prelaga na starše. In kaj izgubi otrok, čigar starši iz katerega koli razloga tega šolskega bremena ne prevzamejo nase? “Otrok je tukaj diskriminiran, to je treba povsem jasno povedati! Ko otrok vstopi v šolo, je šoloobvezen, ni več od staršev in šola bi morala povsem prevzeti odgovornost za to, da v šoli dobro napreduje. Tukaj ne gre za to, ali bi starši želeli sodelovati ali ne, ali imajo čas, znanje ali ne, ali sploh hočejo ali pač nočejo. To je odgovornost šole! Kadar šola prelaga odgovornost na starše, kadar starši opravljajo delo za šolo, bi morala staršem plačati za to,” je odločna Doupona.

Hongkonške šole uspešnejše, ker ne prelagajo bremena na starše

Slovenija vsekakor ni edina država s šolskim sistemom, ki dovoljuje tako velik vpliv staršev in okolja na razvoj otrokovih potencialov, jih je pa kar nekaj, ki znajo to odgovornost bolje prevzeti nase – dober primer je Hongkong: “Tam ne prelagajo ničesar na starše, ker vedo, da ti ne morejo pomagati. Velika razlika med Hongkongom in Slovenijo ni le v tem, da je tam Azija in tukaj Evropa, ampak tudi v tem, da je tam ogromno slabo izobraženih ali neizobraženih staršev. Pri nas denimo ne moremo izračunati statističnih podatkov za otroke, katerih starši imajo nedokončano osnovno šolo, ker jih je le peščica in rezultat ne bi bil verodostojen. V Hongkongu je takih staršev ogromno, že samo staršev z nedokončano ali dokončano le osnovno šolo je več kot 30 odstotkov! Kljub temu njihovi otroci v povprečju berejo bolje kot slovenski otroci in so na ravni naših otrok z izobraženimi starši.

Šole bi morale starše pustiti pred šolskimi vrati

Če pravim, da se po eni strani ne strinjam s prilaganjem obveznosti s šole na starše, pa se po drugi strani tudi ne strinjam s tem, da imajo starši pravico tako zelo posegati v šolo. Mislim, da morajo šole tukaj vsekakor narediti rez in starše pustiti pred šolskimi vrati. Seveda so oni otrokovi skrbniki in so odgovorni za njegov razvoj, vendar je šola odgovorna za izobraževanje. Zato bi šola morala postati ustanova profesionalcev, kjer vedo, kaj delajo, zakaj delajo in kako delati, da se stvari naredijo brez staršev. Ne nazadnje so učitelji za to usposobljeni, in to celo nadpovprečno, saj je Slovenija ena redkih držav, ki za to delovno mesto zahtevajo univerzitetno izobrazbo. To pomeni, da taki učitelji morajo biti sposobni sami posegati po teoretični literaturi in jo prenašati v prakso, zato mislim, da je naloga vodstev šol, da starše pustijo zunaj – seveda pa z dobrim argumentom. Vedno je treba pustiti pot za sodelovanje in dialog, starši morajo imeti tudi možnost za pritožbe, vendar morajo biti kompetence in odgovornosti jasno razmejene,” argumentira sogovornica.

 Otrok je za učitelja zaznamovan že zaradi družine, iz katere prihaja

V tem trenutku pa so otroci, katerih starši teh posegov ne zmorejo, zagotovo v neenakopravnem položaju. Včasih ko imam seminarje za učitelje po šolah, jih provokativno nagovorim in jim rečem: ‘Ko imate otroka v prvem razredu, ste pa že učili starejšega sorojenca, približno veste, kaj so starši po poklicu – torej najbrž že veste, kakšen bo uspeh tega otroka v devetem razredu?’ In ne pozabite, najprej jih opomnim, da je otrok šele prvošolček! Večina učiteljev mi nekako pritrdi. Redki so tisti, ki se razburijo, da pri njih to ne gre tako. In to je že korak k rešitvi – da si priznamo, kako sicer vemo, da otrokove predispozicije morda niso najboljše, ker pač prihaja iz takšnega okolja, a da smo mu hkrati sposobni dati priložnost, da je za nas popolnoma nova osebnost, nepopisan list, kar seveda tudi je.

Sami se pravil ne držimo, jih pa pričakujemo od otrok

Sposobnost staršev, da se z otrokom pripravljajo za šolo in da hkrati znajo vplivati na učitelje, ko se jim to zdi potrebno, dejansko zelo vpliva na otrokov šolski uspeh,” je trdno prepričana dolgoletna raziskovalka na področju šolstva, “sicer taka raziskava nikoli ni bila opravljena, ker zanjo nikoli niso bila namenjena sredstva, vendar pa smo o tem že spraševali učitelje. Spraševali smo jih, kdo je v primeru, ko otrok nima staršev, ki bi ga ustrezno podprli pri šolskem delu, odgovoren za otrokov normalen šolski napredek. In kar približno 15 odstotkov učiteljev, sodelujočih v raziskavi, je menilo, da mora taka pobuda priti od otroka samega. Pri tem pa vemo, da otrok te pobude ni sposoben prevzeti! Če damo primerjavo: vsak izobraženi odrasel ve, da je za naše zdravje pomembno, da zdravo jemo, se rekreiramo, imamo primerno telesno težo, a koliko odraslih dejansko počne to, za kar vedo, da je zanje dobro? Pa smo odgovorni odrasli, ki nam družba celo nalaga, da odgovorno skrbimo za otroke! In čeprav sami tega ne počnemo, od otrok pričakujemo, da bodo pri sedmih, desetih ali dvanajstih letih sami načrtovali svojo prihodnost daleč naprej. To je popolnoma nemogoče!

Odpeljimo nekaj knjižnic v obrobne predele!

In kaj je mogoče zelo kratkoročno spremeniti, da bodo otroci iz manj privilegiranih okolij, s socialnega dna, imeli primerljive možnost za enakovredno razvijanje svojih potencialov – vsaj v obveznem osnovnem šolstvu, ki bi moralo biti varna mreža tudi za najbolj deprivilegirane?

V tem trenutku je treba izvesti ukrepe pozitivne diskriminacije. Za tiste otroke iz deprivilegiranih okolij – najsi gre za posamezne družine ali za celotne regije – je treba uvesti ukrepe, ki jim omogočajo razviti potenciale v enaki meri kot bolj privilegiranim vrstnikom z izobraženimi starši, ki dobro zaslužijo in živijo sredi Ljubljane, obkroženi z vsemi možnostmi, ki jih tako mesto daje. Vem, da zveni radikalno in provokativno, a predlagala bi, da se v tem hipu izprazni pet knjižnic ljubljanskih osnovnih šol in se jih odpelje v Prekmurje ali na Koroško, kjer bi s temi knjigami lahko dosegli veliko večji učinek. Šolske knjižnice so seveda zelo dragocene. A kadar živite v večjem kraju, je zelo blizu šolske še kakšna krajevna ali mestna knjižnica, ki je odprta tudi v prostem času, ne le v času pouka. Drugje pa je šolska knjižnica edini vir dostopa do knjig. In v času, ko pač sredstev ni dovolj in ko se moramo znajti s tem, kar imamo, je smiselno vzeti tam, kjer je dovolj ali preveč, in odpeljati tja, kjer tega ni dovolj. To bi bil denimo kratkoročen, a učinkovit ukrep,” je prepričana Marjeta Doupona.

Zmožnosti tretjine šolajočih se mladih zagotovo izgubljamo!

In kaj kot družba izgubljamo, ker se tega problema neenakovrednosti v šolskem prostoru niti ne lotevamo? “Ogromno, ker izgubljamo velike talente! Pri tem ne govorimo le iz sentimentalnosti, ampak z vidika razuma. Tako malo nas je, da če izgubljamo zmožnosti ene tretjine populacije zgolj zato, ker ji ne dajemo možnosti, da bi jih do popolnosti razvila, pomeni, da čez dvajset ali trideset let ne bomo imeli dovolj strokovnjakov za različna področja, teh pa je enako veliko, kot jih je v razvitejših državah. In v tem hipu to tretjino šolajočih se mladih zagotovo izgubljamo!

Pomagajmo vsaj eni šolski knjižnici!

Morda se zdi predlog dolgoletne raziskovalke na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani Marjete Doupona, da bi se knjige iz ljubljanskih osnovnih šol selile na manj razvita območja, res radikalen, a mi smo odločili, da nekoliko drugače pripomoremo, da bo vsaj ena od teh šol malo napolnila zelo prazne police.

Vabljeni, da knjige tega tisočletja, ki jih ne potrebujete več, podarite otrokom tega tisočletja, ki jim možnosti za branje zdaj primanjkuje.


04.04.2022

Tudi romski otroci si želijo izobrazbe, a je pot do uresničitve teh sanj zelo težka

Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


21.03.2022

Kako so deklice srečne že, če v šoli dobijo tri mandarine

"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine!" pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Po njeni hudi bolezni in izgubi poslovne dejavnosti, ki so jo uničili ukrepi ob epidemiji, je vsak njihov strošek preračunan do centa, hrana res najosnovnejša, največji strah pa, da deklici ne bi mogli več plesati v plesni šoli. Pa čeprav s ponošenimi in premajhnimi copati.


14.03.2022

Izvedli smo nekakšen zelo nevaren socialni eksperiment

Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, školjive učinke. Zakaj tega nisom storili tukaj?


07.03.2022

Desetletje oddaj v podporo Botrstvu na Valu 202

Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.


21.02.2022

Tisti, ki so v razredu tiho, so za učitelje postali nevidni

Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.


31.01.2022

Nimaš občutka, da si človek, pač pa da smo samo številke, ki morajo pridobiti ocene

Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?


24.01.2022

Le kak promil obdavčitve premoženja bi odpravil večino vseh problemov neenakosti

Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.


17.01.2022

Društvo Duh časa nujno potrebuje nove prostore

Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Tisoče šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v času šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali zadosti velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek. "Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."


10.01.2022

Dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik so se sesuli v letu dni

V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.


03.01.2022

Iskrice novoletnih želja

Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?


27.12.2021

Nikoli ne vemo, kdaj bomo na tej ali na drugi strani

Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja dobrodelnega adventnega koledarja je skupni projekt Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se soočajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.


23.12.2021

Izbor za Ime leta je že vrsto let povezan s programom Botrstvo

Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.


20.12.2021

Vse pomembnejši delček dohodnine za pomoč nevladnikom

Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.


13.12.2021

Več milijonov deklic se nikoli ne bo vrnilo v šole, mnoge bodo prisiljene v otroške poroke

Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.


06.12.2021

December je tudi za mnoge otroke najtežji mesec v letu

Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.


29.11.2021

Tudi najbogatejše države so klecnile pri problemu naraščajoče revščine

Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.


22.11.2021

Do konca življenja bom hranila hlače, ki sem jih kupila s prvim botrovim denarjem

Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.


15.11.2021

Kolesa za vse!

Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles Kolesa za vse!, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin.


Stran 6 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov