Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav so zdravstvene težave v družini stalnica, saj ima Urškina in Nacetova mama že vrsto let srčni spodbujevalnik in neznosne bolečine v hrbtenici, Urška pa je hud astmatik in se bori z dermatitisom, se je najhujša preizkušnja mlade in prizadevne družine začela šele z Nacetovim rojstvom. Po številnih postavljenih diagnozah zdravniki napovedujejo, da bo Nace najbrž invalid, vse življenje odvisen od pomoči drugih. Ob vseh zdravstvenih težavah pa se družina spopada še s tem, kako sanirati v neurju uničeno streho.
Njegova mamica ima srčni spodbujevalnik, bori se z astmo in neznosnimi bolečinami v hrbtenici, bolna je tudi štiriletna Urška, ob tem pa jim je neurje močno poškodovalo še streho…
Za dobre tri mesece starim Nacetom je že nešteto pregledov pri specialistih, na nekatere preglede še čaka, kljub temu je v njegovi dokumentaciji že 18 diagnoz. “Najhujši diagnozi doslej sta zmanjšano delovanje možganov in številne prirojene nepravilnosti na rokah in nogah, zaradi katerih zdravniki ne upajo napovedati, ali bo fantek kljub operacijam sploh lahko hodil,” je zaskrbljena mlada mamica, ki se ob tem bori še za svoje, pa tudi za Urškino zdravje.
“Imam srčni spodbujevalnik, zaradi tega so me že trikrat operirali, prav tako so za mano že tri operacije na hrbtenici. Kljub temu se stanje še slabša, neznosne bolečine imam. Večino dni so na lestvici od ena do deset bolečine kar na desetki. Vsakih nekaj tednov, ko ne zdržim več, me odpeljejo v bolnišnico na infuzije z močnimi analgetiki, da je vsaj nekaj časa znosno. Tablete imajo namreč številne stranske učinke, ne morem jih jemati toliko, da bi mi ublažile bolečine, ker postanem tako omotična in neskoncentrirana, da ne zmorem sama skrbeti za otroka. Zato vzamem le manjšo količino, stisnem zobe in potrpim, dokler gre. Potem… Imam tudi hudo astmo, redno jemljem tri vrste zdravil, ki pa ne pomagajo dovolj, zato moram ob hujših napadih jemati še medrol, da se mi sploh odprejo dihalne poti.”
Številne zdravstvene težave tudi štiriletna Urška: ” Ima atopijski dermatitis, hudo jo srbi, koža se ji vname, močno jo srbi, krvavi. Po zdravniškem nasvetu ji kupujemo mila in šampone, a to je vse samoplačniško in precej drago, prav tako doplačujemo vsako zdravilo, ki ga potrebuje za blaženje astmatičnih napadov. Kupujemo dodatke, ki ji pomagajo ublažiti posledice uporabe kortikosteroidnih krem, ki Urški močno tanjšajo že tako prizadeto kožo. Nekaj stvari je na recept, številna imajo nekaj doplačila, stroškov za to se v družini vsak mesec nabere kar precej.”
A ne le stroške, Urškine zdravstvene težave zahtevajo posebno pozornost in veščo pravočasno pomoč: in ker ji tako usposobljenega spremljevalca v lokalnem vrtcu ne morejo zagotoviti, je punčka doma in ji družba vrstnikov že močno primanjkuje, ugotavlja mama.
Mlada družinica je do lani vse težave lahko obvladovala, tako stroške zdravljenja kot tudi selitev iz najemniškega stanovanja v majhno, staro hišo v precej slabem stanju. Ker stoji na obrobju države in je bila močno potrebna obnove, so mesečni obroki za nakup in manjšo obnovo skoraj enaki kot so bili prej za najemnino in stroške.
Bili so pridni, s pomočjo sorodnikov in prijateljev so najnujnejše obnovili sami in eno nadstropje zelo skromne kvadrature uredili v majhno dvosobno stanovanje – svoj dom. Nato pa jim je neurje uničilo streho. Za družino z eno plačo je to nepredstavljiv strošek. Čeprav vedo, da za silo pokrpana streha še enega viharja ne sme počakati, ker se lahko uniči celotno ostrešje: “Jaz zaradi vseh težav ne dobim zdravniškega potrdila in sem trenutno nezaposljiva, zato mož dela vse dneve, da imamo vsaj en dohodek. A ob vseh stroških, ki se kopičijo iz meseca v mesec, je strošek sanacije strehe nemogoče plačati. Hvaležni smo Centru za socialno delo, kjer so nam odobrili nekaj sredstev, vendar žal to ni dovolj. Poletje, ko so neurja pogostejša, pa je pred vrati…”
In dober mesec za tem se je po normalni nosečnosti, ki ni napovedovala kakršnih koli nepravilnosti, rodil Nace. Takoj ga je bilo treba oživljati, takoj so bile opazne tudi precejšnje nepravilnosti na rokah in nogah, ki že zdaj napovedujejo številne operacije in terapije, a to, kot kaže zdaj, je le ena od visokih preprek, ki čakajo Naceta: ” Dva tedna po rojstvu so se začele pojavljati številne težave. Zadnja dva meseca smo tako večino časa preživeli v bolnišnicah ali na specialističnih pregledih. Izvidi kažejo, da ima zmanjšano delovanje možganov in ciste v levem delu glavice, zdravniki dajejo le malo upanja, da bo kdaj hodil. Opozarjajo nas, da bo vselej od nekoga odvisen, občutek imamo, da so že dvignili roke nad njim, saj nam govorijo, naj se s stanjem čim prej sprijaznimo. Toda mi ne bomo obupali!”
Zato so poiskali prav vse možnosti izobraževanja in terapij v inštitucijah in zavodih, a so šele stopili v čakalne vrste, skrbi mamo: “Vsak dan, ko z njim ne izvajamo terapij, je pri takšni starosti izgubljen!”
Družina se je pripravljena naučiti in sama izvajati nujne fizioterapevtske vaje, vendar sta sobi v stanovanju tako majhni, da ni prostora niti za vadbeno blazino, kaj šele za pripomočke, ki so potrebni ob njej. Prazno, a povsem neizdelano podstrešje se zdi edina, a finančno popolnoma nedosegljiva možnost. Ob vseh sprotnih stroških in tistih nepredvidenih – za streho -namreč v tem hipu ne morejo narediti niti montažne klančine, ki bo slej kot prej nujna: “Veliko bi nam pomenila, ker že ta, običajni voziček zelo težko prestavljam. Če bom morala nositi še težja bremena, moja hrbtenica ne bo več zdržala. Če se to zgodi, ne bom mogla pomagati ne Nacetu, ne Urški, ne sebi.”
To me zelo skrbi, ker je moževa narava dela takšna, da sem pogosto nekaj dni sama z obema otrokoma. Težko je že zdaj, ker je Nace razdražljiv, zahteven otrok, ki potrebuje nenehen nadzor, pomoč, tolažbo, zelo malo spi. Že samo skrb za dojenčka s tolikimi težavami, je 24 urna zaposlitev, večkrat na dan mu je treba dajati zdravila, nato še dodatke, redno je treba izvajati vaje, ki jih bo vse več in jih bo mama takrat, ko o Nace pridobil na teži, zaradi svoje hrbtenice težko izvajala sama. Trimesečnik ima nenehno težave tudi s hranjenjem, tudi tukaj so velik strošek doplačila: “Zaradi alergij in težav s prebavo ima predpisano posebno mlečno formulo, ki jo moramo doplačevati. Samo za to mleko imamo na mesec vsaj 90 evrov doplačil…”
Urška ima napotilo na morje, a je spremstvo starša treba doplačati
Ob stroških, ki se samo kopičijo – tudi neštete vožnje na preglede v Ljubljano jih le še povečujejo – se mora družina odpovedati tudi nujnim in za zdravje koristnim stvarem, tudi za Urško: “Zaradi astmatičnih napadov je od pulmologinje dobila odobreno zdravljenje, a so mi pojasnili, da moramo za spremstvo doplačati. Za nas je to seveda peklensko drago in tako ne bo mogla na zdravljenje.”
Čeprav sta starša zelo mlada, prizadevna, delavna in odgovorna, teže tolikih težav in stroškov ne zmoreta več nositi: “Nenehno si očitam, da Nacetu ne bomo mogli omogočiti tega, kar nujno potrebuje, da bi se lahko samostojno gibal, razvijal. Krivim tudi sebe, da sredstev ne bo dovolj, ker je moje zdravstveno stanje tako, da mi ne izdajo zdravniškega potrdila za službo,” mamo premaga jok. “Sploh pa imam slabo vest, ko pomislim, kako prikrajšana je Urška, ker vse moči posvečamo bratcu in je že toliko časa primorana biti na stranskem tiru. Že tako ji manjka družba vrstnikov, manjka ji družba in manjka ji moj čas, ko bi lahko bila posvečena samo njej. Saj se oba trudiva, mož nenehno dela, da bi imeli plačali čim več stroškov, doma v hiši in okrog nje dela, da bi čim prej lahko uredili še kak dodaten prostor in in bi otroka imela boljše razmere za razvoj. Ampak ne gre, ne znese nam, ne zmoremo več…”
Nace je še premajhen, da bi strokovnjaki lahko natančno napovedali, kakšna prihodnost ga čaka, koliko posegov in kakšne rehabilitacije. Nemogoče je napovedati, ali bo lahko hodil in ali bo – če sploh – v intelektualnem razvoju uspel dohiteti vrstnike. Veliko bo odvisno tudi od pomoči in truda, ki ga bo v to vložila družina. Država jim tukaj nudi omejeno pomoč: nekaj dni po našem obisku je namreč družina prejela odločbo, v kateri je zapisano, da jim ne pripada dodatek za nego in varstvo, saj da kljub vsem izvidom in ne prav optimističnim napovedim, Nace ne potrebuje posebne nege in varstva.
Trenutne stiske jim projekt Botrstvo lahko vsaj olajša, tudi s pomočjo SMSov z geslom BOTER5 (pisano brez presledka) na št. 1919. Prav vsi, ki bodo poslani do 14. maja, bodo brez odbitkov namenjeni Nacetovi in Urškini družini.
Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Naceta in Urško iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke njune mame.
Donacijo lahko opravite tudi prek PAYPAL z vpisom elektronskega naslova paypal@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar za posamezno družino oziroma zgodbo (tokrat: Nacetova in Urškina zgodba). Če komentarja ne boste zapisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:
Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205-26-93 in 01/544-30-43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.
533 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Čeprav so zdravstvene težave v družini stalnica, saj ima Urškina in Nacetova mama že vrsto let srčni spodbujevalnik in neznosne bolečine v hrbtenici, Urška pa je hud astmatik in se bori z dermatitisom, se je najhujša preizkušnja mlade in prizadevne družine začela šele z Nacetovim rojstvom. Po številnih postavljenih diagnozah zdravniki napovedujejo, da bo Nace najbrž invalid, vse življenje odvisen od pomoči drugih. Ob vseh zdravstvenih težavah pa se družina spopada še s tem, kako sanirati v neurju uničeno streho.
Njegova mamica ima srčni spodbujevalnik, bori se z astmo in neznosnimi bolečinami v hrbtenici, bolna je tudi štiriletna Urška, ob tem pa jim je neurje močno poškodovalo še streho…
Za dobre tri mesece starim Nacetom je že nešteto pregledov pri specialistih, na nekatere preglede še čaka, kljub temu je v njegovi dokumentaciji že 18 diagnoz. “Najhujši diagnozi doslej sta zmanjšano delovanje možganov in številne prirojene nepravilnosti na rokah in nogah, zaradi katerih zdravniki ne upajo napovedati, ali bo fantek kljub operacijam sploh lahko hodil,” je zaskrbljena mlada mamica, ki se ob tem bori še za svoje, pa tudi za Urškino zdravje.
“Imam srčni spodbujevalnik, zaradi tega so me že trikrat operirali, prav tako so za mano že tri operacije na hrbtenici. Kljub temu se stanje še slabša, neznosne bolečine imam. Večino dni so na lestvici od ena do deset bolečine kar na desetki. Vsakih nekaj tednov, ko ne zdržim več, me odpeljejo v bolnišnico na infuzije z močnimi analgetiki, da je vsaj nekaj časa znosno. Tablete imajo namreč številne stranske učinke, ne morem jih jemati toliko, da bi mi ublažile bolečine, ker postanem tako omotična in neskoncentrirana, da ne zmorem sama skrbeti za otroka. Zato vzamem le manjšo količino, stisnem zobe in potrpim, dokler gre. Potem… Imam tudi hudo astmo, redno jemljem tri vrste zdravil, ki pa ne pomagajo dovolj, zato moram ob hujših napadih jemati še medrol, da se mi sploh odprejo dihalne poti.”
Številne zdravstvene težave tudi štiriletna Urška: ” Ima atopijski dermatitis, hudo jo srbi, koža se ji vname, močno jo srbi, krvavi. Po zdravniškem nasvetu ji kupujemo mila in šampone, a to je vse samoplačniško in precej drago, prav tako doplačujemo vsako zdravilo, ki ga potrebuje za blaženje astmatičnih napadov. Kupujemo dodatke, ki ji pomagajo ublažiti posledice uporabe kortikosteroidnih krem, ki Urški močno tanjšajo že tako prizadeto kožo. Nekaj stvari je na recept, številna imajo nekaj doplačila, stroškov za to se v družini vsak mesec nabere kar precej.”
A ne le stroške, Urškine zdravstvene težave zahtevajo posebno pozornost in veščo pravočasno pomoč: in ker ji tako usposobljenega spremljevalca v lokalnem vrtcu ne morejo zagotoviti, je punčka doma in ji družba vrstnikov že močno primanjkuje, ugotavlja mama.
Mlada družinica je do lani vse težave lahko obvladovala, tako stroške zdravljenja kot tudi selitev iz najemniškega stanovanja v majhno, staro hišo v precej slabem stanju. Ker stoji na obrobju države in je bila močno potrebna obnove, so mesečni obroki za nakup in manjšo obnovo skoraj enaki kot so bili prej za najemnino in stroške.
Bili so pridni, s pomočjo sorodnikov in prijateljev so najnujnejše obnovili sami in eno nadstropje zelo skromne kvadrature uredili v majhno dvosobno stanovanje – svoj dom. Nato pa jim je neurje uničilo streho. Za družino z eno plačo je to nepredstavljiv strošek. Čeprav vedo, da za silo pokrpana streha še enega viharja ne sme počakati, ker se lahko uniči celotno ostrešje: “Jaz zaradi vseh težav ne dobim zdravniškega potrdila in sem trenutno nezaposljiva, zato mož dela vse dneve, da imamo vsaj en dohodek. A ob vseh stroških, ki se kopičijo iz meseca v mesec, je strošek sanacije strehe nemogoče plačati. Hvaležni smo Centru za socialno delo, kjer so nam odobrili nekaj sredstev, vendar žal to ni dovolj. Poletje, ko so neurja pogostejša, pa je pred vrati…”
In dober mesec za tem se je po normalni nosečnosti, ki ni napovedovala kakršnih koli nepravilnosti, rodil Nace. Takoj ga je bilo treba oživljati, takoj so bile opazne tudi precejšnje nepravilnosti na rokah in nogah, ki že zdaj napovedujejo številne operacije in terapije, a to, kot kaže zdaj, je le ena od visokih preprek, ki čakajo Naceta: ” Dva tedna po rojstvu so se začele pojavljati številne težave. Zadnja dva meseca smo tako večino časa preživeli v bolnišnicah ali na specialističnih pregledih. Izvidi kažejo, da ima zmanjšano delovanje možganov in ciste v levem delu glavice, zdravniki dajejo le malo upanja, da bo kdaj hodil. Opozarjajo nas, da bo vselej od nekoga odvisen, občutek imamo, da so že dvignili roke nad njim, saj nam govorijo, naj se s stanjem čim prej sprijaznimo. Toda mi ne bomo obupali!”
Zato so poiskali prav vse možnosti izobraževanja in terapij v inštitucijah in zavodih, a so šele stopili v čakalne vrste, skrbi mamo: “Vsak dan, ko z njim ne izvajamo terapij, je pri takšni starosti izgubljen!”
Družina se je pripravljena naučiti in sama izvajati nujne fizioterapevtske vaje, vendar sta sobi v stanovanju tako majhni, da ni prostora niti za vadbeno blazino, kaj šele za pripomočke, ki so potrebni ob njej. Prazno, a povsem neizdelano podstrešje se zdi edina, a finančno popolnoma nedosegljiva možnost. Ob vseh sprotnih stroških in tistih nepredvidenih – za streho -namreč v tem hipu ne morejo narediti niti montažne klančine, ki bo slej kot prej nujna: “Veliko bi nam pomenila, ker že ta, običajni voziček zelo težko prestavljam. Če bom morala nositi še težja bremena, moja hrbtenica ne bo več zdržala. Če se to zgodi, ne bom mogla pomagati ne Nacetu, ne Urški, ne sebi.”
To me zelo skrbi, ker je moževa narava dela takšna, da sem pogosto nekaj dni sama z obema otrokoma. Težko je že zdaj, ker je Nace razdražljiv, zahteven otrok, ki potrebuje nenehen nadzor, pomoč, tolažbo, zelo malo spi. Že samo skrb za dojenčka s tolikimi težavami, je 24 urna zaposlitev, večkrat na dan mu je treba dajati zdravila, nato še dodatke, redno je treba izvajati vaje, ki jih bo vse več in jih bo mama takrat, ko o Nace pridobil na teži, zaradi svoje hrbtenice težko izvajala sama. Trimesečnik ima nenehno težave tudi s hranjenjem, tudi tukaj so velik strošek doplačila: “Zaradi alergij in težav s prebavo ima predpisano posebno mlečno formulo, ki jo moramo doplačevati. Samo za to mleko imamo na mesec vsaj 90 evrov doplačil…”
Urška ima napotilo na morje, a je spremstvo starša treba doplačati
Ob stroških, ki se samo kopičijo – tudi neštete vožnje na preglede v Ljubljano jih le še povečujejo – se mora družina odpovedati tudi nujnim in za zdravje koristnim stvarem, tudi za Urško: “Zaradi astmatičnih napadov je od pulmologinje dobila odobreno zdravljenje, a so mi pojasnili, da moramo za spremstvo doplačati. Za nas je to seveda peklensko drago in tako ne bo mogla na zdravljenje.”
Čeprav sta starša zelo mlada, prizadevna, delavna in odgovorna, teže tolikih težav in stroškov ne zmoreta več nositi: “Nenehno si očitam, da Nacetu ne bomo mogli omogočiti tega, kar nujno potrebuje, da bi se lahko samostojno gibal, razvijal. Krivim tudi sebe, da sredstev ne bo dovolj, ker je moje zdravstveno stanje tako, da mi ne izdajo zdravniškega potrdila za službo,” mamo premaga jok. “Sploh pa imam slabo vest, ko pomislim, kako prikrajšana je Urška, ker vse moči posvečamo bratcu in je že toliko časa primorana biti na stranskem tiru. Že tako ji manjka družba vrstnikov, manjka ji družba in manjka ji moj čas, ko bi lahko bila posvečena samo njej. Saj se oba trudiva, mož nenehno dela, da bi imeli plačali čim več stroškov, doma v hiši in okrog nje dela, da bi čim prej lahko uredili še kak dodaten prostor in in bi otroka imela boljše razmere za razvoj. Ampak ne gre, ne znese nam, ne zmoremo več…”
Nace je še premajhen, da bi strokovnjaki lahko natančno napovedali, kakšna prihodnost ga čaka, koliko posegov in kakšne rehabilitacije. Nemogoče je napovedati, ali bo lahko hodil in ali bo – če sploh – v intelektualnem razvoju uspel dohiteti vrstnike. Veliko bo odvisno tudi od pomoči in truda, ki ga bo v to vložila družina. Država jim tukaj nudi omejeno pomoč: nekaj dni po našem obisku je namreč družina prejela odločbo, v kateri je zapisano, da jim ne pripada dodatek za nego in varstvo, saj da kljub vsem izvidom in ne prav optimističnim napovedim, Nace ne potrebuje posebne nege in varstva.
Trenutne stiske jim projekt Botrstvo lahko vsaj olajša, tudi s pomočjo SMSov z geslom BOTER5 (pisano brez presledka) na št. 1919. Prav vsi, ki bodo poslani do 14. maja, bodo brez odbitkov namenjeni Nacetovi in Urškini družini.
Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1, in na paket na veliko napišete za Naceta in Urško iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke njune mame.
Donacijo lahko opravite tudi prek PAYPAL z vpisom elektronskega naslova paypal@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar za posamezno družino oziroma zgodbo (tokrat: Nacetova in Urškina zgodba). Če komentarja ne boste zapisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Deset bank je podpisalo dogovor o oprostitvi plačila provizij pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in drugih humanitarnih programih ZPM Ljubljana Moste Polje. Banke od zdaj svojim komitentom ne bodo več obračunavale provizije pri donacijah, če bodo te označene s kodo namena CHAR. Seznam bank:
Za dodatne informacije lahko pokličete ZPM Ljubljana Moste Polje na telefonski številki 08/205-26-93 in 01/544-30-43, pošljete lahko tudi elektronsko sporočilo na naslov info@boter.si ali novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
Vedenjske ali čustvene motnje otrok in mladostnikov še zmeraj sodijo med motnje, ki so manj prepoznane in v javnosti neredko slabo sprejete. Na videz povsem običajni otroci so s svojimi nenavadnim vedenjem, nepričakovanimi izbruhi in reakcijami za tiste, ki na to niso pripravljeni in ki jih ne razumejo, zelo moteči. Prav danes se začenja letošnja akcija Čisto veselje, katere ves izkupiček bo znova namenjen letovanjem teh otrok. Odpadno električno in elektronsko opremo, papir, barvne kovine in jekleni odpad vse do prihodnje nedelje, 10. aprila, sprejemajo na 50 lokacijah po vsej Sloveniji, več informacij najdete na spletni strani www.cistoveselje.si ali na Facebook strani akcije. Zato so otroci s takimi težavami pogosto slabo sprejeti med vrstniki, nemalokrat pa tudi med pedagoškimi delavci, če ti niso vešči nekoliko drugačnega komuniciranja z njimi. Zato so ti otroci nezaželeni ali vsaj zelo moteči tudi v obšolskih in zunajšolskih dejavnostih, tudi letovanjih. Mnogi organizatorji, ki sicer organizirajo letovanja tudi invalidnih otrok ali drugih otrok s posebnimi potrebami, takih z izstopajočimi vedenjskimi in čustvenimi težavami ne morejo in ne želijo sprejemati, saj zahtevajo drugačno pozornost in pogosto tudi kadrovske okrepitve.
V torek je na Kongresnem trgu v Ljubljani na javni prireditvi svoj svečani in bučni epilog doživela ne le neverjetna zimska športa sezona tekmovalcev, z izstopajočim Petrom Prevcem, pač pa tudi akcija Vala 202 in projekta Botrstvo, v kateri smo uspeli zagotoviti enoletno botrstvo za kar 250 otrok.
Kot je bila sezona šampionska za skakalca z najboljšo sezono v zgodovini smučarskih skokov, Petra Prevca, je bila tudi dražba smuči, ki jih je podaril projektu Botrstvo in ki je potekala v petek zjutraj v živo v programu Vala 202, res šampionska: podrla je ne le vse rekorde dosedanjih humanitarnih dražb na Valu 202, ampak bržkone kar v zgodovini tovrstnih dražb pri nas.
“Sploh vam ne morem povedati, kakšno olajšanje je to za vse, zanjo in za nas. Kako je težko, ko ti otrok dosega uspehe, ti pa mu ne moreš pomagati, da bi lahko treniral kot drugi. Zato so ta sredstva za nas zlata vredna,” je o sredstvih, ki jih je za pomoč pri razvoju svojega izjemnega športnega talenta dobila njegova hči Mateja, povedal njen oče. Zbranih 23.500 evrov, razdeljenih med šest mladih športnikov, so na lanski dražbi rumene majice zmagovalca kolesarske dirke po Franciji, Chrisa Frooma, prispevala kar tri podjetja. In ena od njih, Mateja, odličnjakinja tudi v srednji šoli, je od nekdaj več kot navdušena judoistka.
Družina sedmošolke Monike in nekaj let starejše Julije že polnih 8 mesecev živi brez elektrike. Prizadevna šolarka zato vsak dan po pouku čim prej odide domov, da še ujame čim več dnevne svetlobe. Čeprav v mrzli hiši brez elektrike z njimi živi še ostarela in zelo bolna babica, čeprav za njihovo stisko že nekaj mesecev vedo na Monikini osnovni šoli in na lokalnem centru za socialno delo, pomoči niso dobili. S hrano in drvmi, s katerimi nekaj tednov lahko ogrevajo eno sobo, jim je pomagalo le humanitarno društvo.
“Vse pogosteje se pri svojem terapevtskem delu srečujem s starši, predvsem mladimi mamicami, ki obupujejo, ki ne zmorejo več, ki ne verjamejo več, da je iz stiske še mogoče najti izhod. Skoraj vsak teden se srečujem z glasnimi razmišljanji, namigovanji, skoraj grožnjami, da bi bilo najbolje vse to končati, a tako, da bi “s seboj” vzeli še otroke. Da bi odšla celotna družina,” pove psihoterapevtka Branka Strniša, ki vrsto let svetuje družinam v socialni in finančni stiski in je pomagala tudi številnim staršem otrok iz projekta Botrstvo.
Spomladi smo predstavili zgodbo Nejca in Boštjana, ki živita v zelo skromnih razmerah. Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje, nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode, ko je manjkala le še ureditev podstrešja, v kateri naj bi fanta končno dobila prostor zase, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob. Finančna pomoč poslušalcev je marsikaj premaknila …
Vse bolj jasno je, da imeti zaposlitev in dobivati plačo že dolgo ne pomeni več, da lahko družina tudi dostojno preživi, sploh, če se smrti v družini kar vrstijo. Ko so se Urška, Gregor in njuna mama po letih psihičnega nasilja odselili od očeta, so živeli skupaj z babico, dedkom in stricem. V nekaj letih so ostali sami, nekaj več kot minimalna plača, od katere mama še vedno plačuje tudi stroške zadnjega pogreba, pa ne zadošča niti, da bi več kot stoletje staro in od časa močno načeto hišo vsaj dostojno ogreli.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
V pravkar končanem letu je projekt Botrstvo napolnil polnih 5 let delovanja, botri v tem trenutku pomagajo okoli 4700 otrokom, zanje je na različne načine zbranih okoli 6 milijonov evrov in kmalu bo 4 leta, kar projekt z vsakotedenskimi oddajami podpiramo tudi na Valu 202. Nekaj najbolj pretreslijivih izpovedi, a tudi na to, kako prav vaša pomoč lahko resnično spreminja življenja otrok in njihovih družin!
Tretje leto zapored tri prostovoljke, Alia (bereš običajno »Alja«) , Ana in Vanja za otroke iz Botrstva z vseh koncev Slovenije organizirajo pomoč trem dobrim možem. Pisemca, namenjena kateremu med njimi, prestrežejo, mu najdejo zanesljivega donatorja in da poskrbijo za to, da bo izpolnjena želja pravočasno našla pot pod smrečico oziroma v prave otroške roke. Letos je bilo takih paketov skoraj 2000, želje pa, kot zmeraj, izjemno raznolike
Kandidati za Ime leta 2015 na Valu 202 so na zaključni prireditvi predstavili tudi svoje poglede na projekt Botrstvo.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato smo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, pomagali OŠ Veržej.
“Vsi štirje smo morali stati v vrsti in gledati, kako je oči žalil mamo in jo tepel. Nas sicer ni, je pa kakšna prestregla udarec, ko smo branile mamo,” pripovedujejo sestrice Nina, Nuša in Naja o nasilju, ki so ga živele še lani ob tem času. “Vsakogar, ki je prišel na obisk, sem se oklenila in ga prosila, naj nas kam odpelje, ker ne bi rade več živele tukaj,” pove petletna Naja. Letos je mama le zmogla toliko moči, da je kljub grožnjam s smrtjo pred nasilnim partnerjem z otroki uspela pobegniti. A so se v iskanju stalnejšega in varnejšega doma morali seliti daleč stran, letos so se selili že štirikrat, najstarejši Žiga pa je moral v dijaški dom. Tega si skuša sam plačevati tudi z nočnim honorarnim delom, saj mama zaradi operacije, s katero so ji komaj rešili življenje, ostaja brez zaposlitve. In vse je najbolj strah, da bi jih zdaj, ko so končno našle prijetno najemniško stanovanje, prav pomanjkanje denarja prisililo v vnovično selitev …
Pogovor z Anito Ogulin,predsednico ZPM Moste, o tem, kako so se v teh petih letih stiske družin spremenile in kakšne trajnejše posledice revščina že pušča na otrokih.
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Neveljaven email naslov