Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Apeliram na učitelje, naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

05.11.2018

25-letni študent David Florjančič, ki piše magisterij iz fizike, je mladenič z izjemno misijo. Že vsa študijska leta namreč z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi odpisani otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

25-letni študent David Florjančič že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo

“To so otroci, ki so doživeli že vse vrste nasilja, kar jih pozna kazenski zakonik, ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, kako jim je težko! Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike.

Je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi “odpisani” otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

“Biti prijatelj takim otrokom je velik izziv, a hkrati tudi zelo velika čast!”

Apeliram na učitelje naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

“To so otroci, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem, tako rekoč vsem, kar jih pozna kazenski zakonik. Ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci! A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike. In je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo.

David Florjančič pravi, da si je od nekdaj želel pomagati otrokom, predvsem tistim, ki si sicer inštrukcij ne bi mogli privoščiti. Ob vpisu na študij v Ljubljani je zato ZPM Moste Polje, ki vodi tudi projekt Botrstvo, ponudil pomoč, z izrecno željo, naj mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi “dvignili roke” in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh.

Ob takih življenjskih težavah je težko najti smisel učenja šolske snovi

Preden se z otrokom prvič srečata, noče vedeti nič o njegovi zgodbi in o tem, zakaj mu v šoli ne gre. Tudi otrok o tem ne sprašuje. Skozi inštrukcije, ki so bistveno več kot to, se otroci s časoma sami odpirajo. In vselej doslej se je izkazalo, da učne, včasih pa tudi vedenjske težave, ne izvirajo iz lenobe ali nesposobnosti: “Tisti otroci, ki imajo doma nevzdržne razmere, se tudi učiti ne morejo normalno, ne morejo izdelati letnika. Takoj, ko jih prvič srečaš, vidiš, da njegova težava ni v tem, da bi bil neinteligenten ali da se ne bi hotel učiti: pač pa so njegove težave v življenju prevelike. Ne zmore se skoncentrirati, ker je ob vsem, kar preživlja, učna snov je postranska stvar v njegovem življenju. A prav skozi učno pomoč njegov fokus iz težav doma vsaj do neke mere lahko preusmeriš na pozitivne stvari, na to, zakaj mu to matematično znanje lahko pride prav, na smisel učnega uspeha, ki mu bo omogočil izobrazbo in nadaljnji razvoj, morda izboljšal možnosti za zaposlitev. Treba ga je usmeriti v prihodnost, v to, kar si on želi. To se mi zdi izjemno pomembno!”

Zaupanje je ključ do vsega

Zato se njegove inštrukcije za te otroke temeljito razlikujejo od tega, kar sicer pojmujemo kot inštrukcije: “V enem od izobraževalnih centrov sem tudi inštruktor za plačljive inštrukcije. Tam je pomoč popolnoma drugačna: otroci tja preidejo s konkretno težavo, na katero si osredotočen tisto uro. Tukaj pa se, kot prvo, časovno ne omejuješ, kot drugo pa skušaš razumeti, kje je resnična otrokova težava. Pri čemer predvidevaš, da ni v znanju, kar se najpogosteje potrdi. Predvsem je pomembno, da ti otrok zaupa v smislu, da ga boš znal pripeljati do cilja, do učnega uspeha. Če nama to uspe, je vse lažje. Potem začne otrok verjeti vase, potem ga lahko spoznaš z različnimi ljudmi, ki bi mu lahko kdaj kasneje postali mentorji za različne stvari v življenju. To zaupanje je ključno, vsemu naprej daje smisel!”

Njegovo prijateljstvo in pomoč, ki ju nevsiljivo nudi in tke, otrokom pomaga graditi samopodobo, samozavest in jim širi krila tudi na drugih področjih, saj gre praviloma za močno socialno izključene otroke: “Ti otroci so na različnih nivojih socialno izključni. Ko jih denimo iz svoje družbe izključijo sošolci, se ti otroci tudi v kakšni drugi družbi obnašajo drugače, že vnaprej so prepričani, da jih tudi tam ne bodo sprejeli. In iz te spirale je res zelo, zelo težko uiti.”

Šokiran sem, koliko nasilja je v naši družbi

Čeprav je v petih letih prostovoljnega dela spoznal že nešteto usod in zgodb, sicer skritih za domačimi, pa tudi za šolskimi zidovi, ga njihove globoke stiske vselej znova presunejo: “Šokiran sem, koliko vseh vrst nasilja je v naši družbi. Vpogled v to sem dobil prav z delom pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer imajo zelo veliko stikov z uporabniki, čeprav gre seveda v resnici le za kak promil družbe. Tega nisem pričakoval, na to nisem bil pripravljen! Pred prostovoljskim delom tam sem menil, da je otrok z zelo težkimi zgodbami, ki ne bodo zmogli sami naprej oz. bodo to storili izjemno težko, morda kakšen odstotek. Zdaj vem, da je ta številka nekajkrat večja, da jih je deset, morda celo dvajset odstotkov. To je žalostno, a to je dejstvo.”

Vsi bi morali pomagati že ob pojavu prvih težav

 Sam je zgolj študent, brez posebnih pedagoških znanj in veščin, le dovolj empatičen, da pri svoji pomoči vztraja in namerava še naprej. Pravi, da je nedvomno ogromno učiteljev, ki z empatijo in s posebno pozornostjo pomagajo takim otrokom, a primeri, ki jih je dolgo spremljal kot inštruktor, kažejo, da je tistih v šolstvu, ki tega ne želijo početi, bistveno več:

“Trdno sem prepričan, da bi se vsi delavci na šoli, ki jim je zaupana odgovornost, da se z otroki ukvarjajo in jim pomagajo v njihovih težkih situacijah, mislim na ravnatelje, učitelje, specialne in socialne delavce, morali zelo intenzivno ukvarjati z otroki že, ko se pokažejo prvi znaki socialne izključenosti, revščine, psihičnih težav! Oni so namreč tisti, ki bi jim lahko pomagali že v začetnih fazah, se z njimi pogovarjali, jih usmerjali in o sistemskih težavah obveščali tudi javnost. Pa nimam občutka, da to počnejo,” je kritičen mladi prostovoljec.

Učitelji se ne zavedajo dovolj, kako pomembne osebnosti v otrokovem življenju so!

Čeprav v družbi narašča pomen šolske uspešnosti, predvsem dobrih ocen, David Florjančič meni, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako pomembne, pogosto odločilne osebnosti v otrokovem razvoju so: “Odnos učitelja do nekega učenca, pri katerem se pokažejo učne težave, je pri reševanju teh težav zelo, zelo pomemben! Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako lahko s pozitivnim pristopom, optimizmom, vplivajo na tega otroka. Kako pomembno je, da ga spodbujajo in ga poskušajo razumeti. Res bi apeliral na učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Četudi to vselej ni preprosto. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. To so naši otroci, so del naše družbe in si zaslužijo vso pozornost! To so otroci, ki že sedaj zelo trpijo, kasneje pa bodo to ljudje na različnih položajih v naši državi in del družbi. In potrebujejo našo pozornost zdaj, v tem trenutku, v teh zgodnjih letih”

Boleča prezrtost nadpovprečno nadarjenih

Čeprav kot inštruktor pomaga predvsem otrokom s hudimi učnimi težavami, želi posebej opozoriti, da so v šolskem sistemu prezrti in prizadeti tudi tisti otroci, ki takih težav nimajo: “Vidim tudi otroke iz socialno ogroženih, a tudi iz običajnih družin, ki so zelo inteligentni. Ta šolski sistem jim tega potenciala na pomaga razviti v zadostni meri. To je zanje zelo boleče, saj zaradi tega neprepoznanega potenciala in zato, ker se z njimi nihče posebej ne ukvarja, to doživljajo kot ignoriranje svojih potencialov. In zato zelo trpijo. Narejeni so namreč tako, da bi jih radi uresničevali, a zanje je naša šola prepočasna, preveč enostavna, dolgočasna in mislim, da bi se kot družba morali bistveno bolj ukvarjati. Ne nazadnje je tudi od njih v precejšnji meri odvisna naša prihodnost, uspešnost države. To so ljudje, ki želijo osvajati nova znanja, ustvarjati nove produkte in to bi morali bolj spodbujati. In za to bi nam tudi oni bili zelo hvaležni!”

Biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!

Ker je sam še vedno vpet v šolski sistem, ki ga do obisti pozna, se ne ukvarja veliko s premišljevanjem o tem, ali vsega kar sam počne z otroki “z dna”, ne bi že v osnovi bil dolžan početi šolski sistem: “Ker že 25 let živim v tej državi, od šolskega sistema iskreno niti ne pričakujem več, da bi take stvari počeli, čeprav bi jih seveda bili dolžni početi.

Najtežje je videti otroke, ki so zelo inteligentni ali pa vsaj povprečni in si želijo lepega življenja v naši državi, a jim naš šolski sistem tega uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot. Ti otroci potrebujejo dodatno, posebno pozornost šolskega sistema, a je pogosto nimajo. Oziroma jo izjemoma imajo. Predvsem nimajo nikogar, ki bi jim v težkih življenjskih situacijah, kakršne preživljajo, znal in hotel prisluhniti. Na ZPM Ljubljana Moste Polje se srečujemo z zgodbami otrok, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem kar jih pozna kazenski zakonik. ta dejanja nanje seveda vplivajo, ne le fizično, predvsem psihično. In biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!”


Botrstvo

535 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Apeliram na učitelje, naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

05.11.2018

25-letni študent David Florjančič, ki piše magisterij iz fizike, je mladenič z izjemno misijo. Že vsa študijska leta namreč z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi odpisani otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

25-letni študent David Florjančič že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo

“To so otroci, ki so doživeli že vse vrste nasilja, kar jih pozna kazenski zakonik, ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, kako jim je težko! Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike.

Je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi “odpisani” otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

“Biti prijatelj takim otrokom je velik izziv, a hkrati tudi zelo velika čast!”

Apeliram na učitelje naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

“To so otroci, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem, tako rekoč vsem, kar jih pozna kazenski zakonik. Ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci! A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike. In je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo.

David Florjančič pravi, da si je od nekdaj želel pomagati otrokom, predvsem tistim, ki si sicer inštrukcij ne bi mogli privoščiti. Ob vpisu na študij v Ljubljani je zato ZPM Moste Polje, ki vodi tudi projekt Botrstvo, ponudil pomoč, z izrecno željo, naj mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi “dvignili roke” in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh.

Ob takih življenjskih težavah je težko najti smisel učenja šolske snovi

Preden se z otrokom prvič srečata, noče vedeti nič o njegovi zgodbi in o tem, zakaj mu v šoli ne gre. Tudi otrok o tem ne sprašuje. Skozi inštrukcije, ki so bistveno več kot to, se otroci s časoma sami odpirajo. In vselej doslej se je izkazalo, da učne, včasih pa tudi vedenjske težave, ne izvirajo iz lenobe ali nesposobnosti: “Tisti otroci, ki imajo doma nevzdržne razmere, se tudi učiti ne morejo normalno, ne morejo izdelati letnika. Takoj, ko jih prvič srečaš, vidiš, da njegova težava ni v tem, da bi bil neinteligenten ali da se ne bi hotel učiti: pač pa so njegove težave v življenju prevelike. Ne zmore se skoncentrirati, ker je ob vsem, kar preživlja, učna snov je postranska stvar v njegovem življenju. A prav skozi učno pomoč njegov fokus iz težav doma vsaj do neke mere lahko preusmeriš na pozitivne stvari, na to, zakaj mu to matematično znanje lahko pride prav, na smisel učnega uspeha, ki mu bo omogočil izobrazbo in nadaljnji razvoj, morda izboljšal možnosti za zaposlitev. Treba ga je usmeriti v prihodnost, v to, kar si on želi. To se mi zdi izjemno pomembno!”

Zaupanje je ključ do vsega

Zato se njegove inštrukcije za te otroke temeljito razlikujejo od tega, kar sicer pojmujemo kot inštrukcije: “V enem od izobraževalnih centrov sem tudi inštruktor za plačljive inštrukcije. Tam je pomoč popolnoma drugačna: otroci tja preidejo s konkretno težavo, na katero si osredotočen tisto uro. Tukaj pa se, kot prvo, časovno ne omejuješ, kot drugo pa skušaš razumeti, kje je resnična otrokova težava. Pri čemer predvidevaš, da ni v znanju, kar se najpogosteje potrdi. Predvsem je pomembno, da ti otrok zaupa v smislu, da ga boš znal pripeljati do cilja, do učnega uspeha. Če nama to uspe, je vse lažje. Potem začne otrok verjeti vase, potem ga lahko spoznaš z različnimi ljudmi, ki bi mu lahko kdaj kasneje postali mentorji za različne stvari v življenju. To zaupanje je ključno, vsemu naprej daje smisel!”

Njegovo prijateljstvo in pomoč, ki ju nevsiljivo nudi in tke, otrokom pomaga graditi samopodobo, samozavest in jim širi krila tudi na drugih področjih, saj gre praviloma za močno socialno izključene otroke: “Ti otroci so na različnih nivojih socialno izključni. Ko jih denimo iz svoje družbe izključijo sošolci, se ti otroci tudi v kakšni drugi družbi obnašajo drugače, že vnaprej so prepričani, da jih tudi tam ne bodo sprejeli. In iz te spirale je res zelo, zelo težko uiti.”

Šokiran sem, koliko nasilja je v naši družbi

Čeprav je v petih letih prostovoljnega dela spoznal že nešteto usod in zgodb, sicer skritih za domačimi, pa tudi za šolskimi zidovi, ga njihove globoke stiske vselej znova presunejo: “Šokiran sem, koliko vseh vrst nasilja je v naši družbi. Vpogled v to sem dobil prav z delom pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer imajo zelo veliko stikov z uporabniki, čeprav gre seveda v resnici le za kak promil družbe. Tega nisem pričakoval, na to nisem bil pripravljen! Pred prostovoljskim delom tam sem menil, da je otrok z zelo težkimi zgodbami, ki ne bodo zmogli sami naprej oz. bodo to storili izjemno težko, morda kakšen odstotek. Zdaj vem, da je ta številka nekajkrat večja, da jih je deset, morda celo dvajset odstotkov. To je žalostno, a to je dejstvo.”

Vsi bi morali pomagati že ob pojavu prvih težav

 Sam je zgolj študent, brez posebnih pedagoških znanj in veščin, le dovolj empatičen, da pri svoji pomoči vztraja in namerava še naprej. Pravi, da je nedvomno ogromno učiteljev, ki z empatijo in s posebno pozornostjo pomagajo takim otrokom, a primeri, ki jih je dolgo spremljal kot inštruktor, kažejo, da je tistih v šolstvu, ki tega ne želijo početi, bistveno več:

“Trdno sem prepričan, da bi se vsi delavci na šoli, ki jim je zaupana odgovornost, da se z otroki ukvarjajo in jim pomagajo v njihovih težkih situacijah, mislim na ravnatelje, učitelje, specialne in socialne delavce, morali zelo intenzivno ukvarjati z otroki že, ko se pokažejo prvi znaki socialne izključenosti, revščine, psihičnih težav! Oni so namreč tisti, ki bi jim lahko pomagali že v začetnih fazah, se z njimi pogovarjali, jih usmerjali in o sistemskih težavah obveščali tudi javnost. Pa nimam občutka, da to počnejo,” je kritičen mladi prostovoljec.

Učitelji se ne zavedajo dovolj, kako pomembne osebnosti v otrokovem življenju so!

Čeprav v družbi narašča pomen šolske uspešnosti, predvsem dobrih ocen, David Florjančič meni, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako pomembne, pogosto odločilne osebnosti v otrokovem razvoju so: “Odnos učitelja do nekega učenca, pri katerem se pokažejo učne težave, je pri reševanju teh težav zelo, zelo pomemben! Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako lahko s pozitivnim pristopom, optimizmom, vplivajo na tega otroka. Kako pomembno je, da ga spodbujajo in ga poskušajo razumeti. Res bi apeliral na učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Četudi to vselej ni preprosto. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. To so naši otroci, so del naše družbe in si zaslužijo vso pozornost! To so otroci, ki že sedaj zelo trpijo, kasneje pa bodo to ljudje na različnih položajih v naši državi in del družbi. In potrebujejo našo pozornost zdaj, v tem trenutku, v teh zgodnjih letih”

Boleča prezrtost nadpovprečno nadarjenih

Čeprav kot inštruktor pomaga predvsem otrokom s hudimi učnimi težavami, želi posebej opozoriti, da so v šolskem sistemu prezrti in prizadeti tudi tisti otroci, ki takih težav nimajo: “Vidim tudi otroke iz socialno ogroženih, a tudi iz običajnih družin, ki so zelo inteligentni. Ta šolski sistem jim tega potenciala na pomaga razviti v zadostni meri. To je zanje zelo boleče, saj zaradi tega neprepoznanega potenciala in zato, ker se z njimi nihče posebej ne ukvarja, to doživljajo kot ignoriranje svojih potencialov. In zato zelo trpijo. Narejeni so namreč tako, da bi jih radi uresničevali, a zanje je naša šola prepočasna, preveč enostavna, dolgočasna in mislim, da bi se kot družba morali bistveno bolj ukvarjati. Ne nazadnje je tudi od njih v precejšnji meri odvisna naša prihodnost, uspešnost države. To so ljudje, ki želijo osvajati nova znanja, ustvarjati nove produkte in to bi morali bolj spodbujati. In za to bi nam tudi oni bili zelo hvaležni!”

Biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!

Ker je sam še vedno vpet v šolski sistem, ki ga do obisti pozna, se ne ukvarja veliko s premišljevanjem o tem, ali vsega kar sam počne z otroki “z dna”, ne bi že v osnovi bil dolžan početi šolski sistem: “Ker že 25 let živim v tej državi, od šolskega sistema iskreno niti ne pričakujem več, da bi take stvari počeli, čeprav bi jih seveda bili dolžni početi.

Najtežje je videti otroke, ki so zelo inteligentni ali pa vsaj povprečni in si želijo lepega življenja v naši državi, a jim naš šolski sistem tega uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot. Ti otroci potrebujejo dodatno, posebno pozornost šolskega sistema, a je pogosto nimajo. Oziroma jo izjemoma imajo. Predvsem nimajo nikogar, ki bi jim v težkih življenjskih situacijah, kakršne preživljajo, znal in hotel prisluhniti. Na ZPM Ljubljana Moste Polje se srečujemo z zgodbami otrok, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem kar jih pozna kazenski zakonik. ta dejanja nanje seveda vplivajo, ne le fizično, predvsem psihično. In biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!”


19.06.2024

Subvencija stanarine: Zapleten birokratski postopek in odklonilen odnos lastnikov nepremičnin

Opozorili smo že na križe in težave, ki jih imajo pri najemanju zasebnih nepremičnin revnejše družine, še posebej tiste z več otroki ali z majhnimi otroki. Da bi ob katastrofalnih razmerah na zasebnem najemnem trgu država vsaj nekoliko pomagala, je bila pred leti uvedena možnost subvencije, a je pot do nje precej zapletena. Deloma zato, ker je postopek kar zapleten, kot tudi zato, ker lastniki nepremičnin njeno uveljavljanje lahko odklanjajo.


12.06.2024

Stanovanje bodo raje oddali nekomu s psom kot nekomu z dojenčkom

Revne družine so pri iskanju najemnega stanovanja brez kakršne koli pogajalske moči, praviloma jih ponudniki stanovanj zavrnejo takoj, že zato, ker sploh imajo otroke, kaj šele, če jih imajo več ali če so ti še majhni. Če pa stanovanje uspejo najeti, pa pogosto dneve načrtno preživljajo čim več zunaj doma, samo zato, da ne bi bilo karkoli narobe, da se ne bi nad čim pritoževali sosedje in bi zato izgubili dom, kažejo izkušnje strokovnih sodelavk programa Botrstvo pri delu z družinami, ki svoj dom iščejo na zasebnem najemnem trgu nepremičnin. Iskanje je za družine, še posebej, če imajo omejena finančna sredstva, izrazito stresna izkušnja, ki jih sili tudi v najemanje bistveno premajhnih in za bivanje skrajno neprimernih stanovanj. Ki so zanje kljub temu edini dom. S čim se soočajo, zakaj je prepričanje, da družine ni mogoče izseliti, precej napačno in na kaj morajo tako najemniki kot najemodajalci paziti pri sklepanju pogodb?


05.06.2024

Ne vem, če se ljudje sploh zavedajo, koliko otrokom pomeni taka pomoč!

Dijakinja 3. letnika srednje šole si srčno želi doseči izobrazbo, saj jo izbrani poklic zelo veseli, z vsakim letom, preživetim v šoli, bolj. A njen dom je od šole oddaljen vsaj uro do uro in pol vožnje v vsako smer, zato jo je plačilo dijaškega doma ob vpisu v to šolo močno skrbelo. Ob ločenih starših, očetu invalidskemu upokojencu in mami, ki opravlja javna dela, bi bilo plačilo bivanja v dijaškem domu komajda izvedljivo ali sploh ne. Zdaj ima v dijaškem domu zagotovljeno varno bivanje, prehrano in učno pomoč. Čas, ki bi ga porabila za vožnjo, pa lahko porabi za učenje snovi, za petje in za šport. Brez pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo, bi najbrž srednješolska leta preživljala zelo drugače, velikansko olajšanje in hvaležnost pa čuti tudi njena mama.


29.05.2024

Socialni transferji so diskriminatorni, vse manj učinkoviti in zgrešijo več kot četrtino upravičencev

"Velikokrat slišimo, da socialni transferji ne gredo k pravim ljudem in deloma to, žal, drži. Mi vsaj 27 % ljudi, ki bi jim s socialnimi transferji morali pomagati, "ne najdemo" ali pa so se pomoči sami odrekli, ker se bojijo sankcij," na eno od ugotovitev iz najnovejšega letošnjega UMARjevega Poročila o razvoju opozarja sourednica dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR. Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč kot so riž, olje, sol. Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska. Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje.


22.05.2024

Slovenski malčki nizko izobraženih staršev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU

Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje.


15.05.2024

ZPM Ljubljana Moste Polje za večjo prepoznavnost odslej z novim imenom

53 let po ustanovitvi ena najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij za pomoč otrokom pri nas, ZPM Ljubljana Moste Polje, dobiva novo ime. Po več pobudah in nekajletnih pripravah so organi upravljanja soglasno sklenili, da bo sprememba imena, ki po novem obsega tudi ime dolgoletne sekretarke in zdaj predsednice Anite Ogulin, pripomogla k večji prepoznavnosti, poudarila vseslovenskost vseh dejavnosti, s katerimi pomagajo otrokom in družinam po vsej državi, in preprečevala zamenjavo z organizacijami s podobnim imenom.


08.05.2024

Pripomočki na maturi: Diskriminacija ali samo togo upoštevanje zakona?

Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.


29.04.2024

Minimalna plača: Brez humanitarcev ne bi imela niti za najemnino in hrano

Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.


23.04.2024

Kar normalno je, da mladi vedno težje zaupamo drug drugemu

Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.


17.04.2024

Lanina zgodba: Komaj čakam dan, ko se mi ne bo treba vrniti domov v to kričanje, bežanje, klicanje policije

Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"


10.04.2024

Brezplačni maturitetni tečaj je v praksi dostopen le dijakom, ki jih vse leto vzdržujejo starši

Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.


03.04.2024

Ni pošteno, da od nas pričakujejo načrt življenja, če še sami ne vemo, kdo smo

Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?


27.03.2024

Anitin sklad: Če lahko pomagamo nemudoma, ljudi obvarujemo pred še hujšimi težavami

Predvsem delo na terenu z družinami, z obiski njihovih domov, z osebno oceno stanja in s pogovorom, veliko lažje odkrije nakopičene težave družin. Starši namreč v prošnjah za pomoč pogosto navajajo le del težav, stik z njimi pa lahko za začetnimi problemi počasi naplavi še mnogo skritih. Če strokovni sodelavci ZPM Moste Polje takrat lahko takoj pomagajo, s tem velikokrat preprečijo povečevanje nastalih stroškov in predvsem stisk in težav. Prav takim hitrim pomočem bo odslej namenjen poseben Anitin sklad.


20.03.2024

Goran Dragić: Prav je, da okolju, kjer sem odraščal, dam nekaj nazaj

Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča.


13.03.2024

Težko je delati same nočne izmene, a želimo ohraniti vsaj to plesni polno stanovanje

Odhod iz nasilnega razmerja je zelo zahteven korak, ki ga zmorejo redke žrtve, praviloma ženske, življenje po njem pa je pogosto zelo težko. Sogovornica se je z dvema otrokoma najprej umaknila v varno hišo, po odhodu iz nje pa se je spoprijemala z neštetimi težavami, tudi sistemskimi, najtežje je pri iskanju stanovanja in varstvu otrok. Ker je zaradi višjih dodatkov prisiljena delati skoraj same nočne izmene, dnevno spi le nekaj ur, kljub popolni izčrpanosti pa druge rešitve kot življenje v premajhnem in plesni polnem stanovanju in nenehnem odrekanju sploh nima.


06.03.2024

Nevidno in neplačano: skrbstveno delo žensk

Od oskrbe lastnih otrok, nato do lastnih staršev. Vzdrževanje članov družine v večini primerov pade na ženske. V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk je tokratna oddaja Botrstvo namenjena vedno bolj aktualni problematiki skrbstvenem dela kot nevidnega dela žensk. Zakaj ostaja nevidno in neplačano? Tradicija pravi, da preprosto zato, ker ženske skrbijo iz dobrosrčnosti. O razsežnostih in posledicah skrbstvenega dela smo se pogovarjali z dolgoletno raziskovalko na tem področju dr. Majdo Hrženjak.


28.02.2024

Eni skrivajo težavo, drugi vpijejo po pomoči

Smo sredi akcije 40 dni brez alkohola, ki je izraz solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega. Zaradi stigme je pogosto težko poiskati pomoč, alkoholizem v družini pa zaznamuje otroke tudi v njihovi odrasli dobi. Stroka opozarja, da imamo dva skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo - pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, ki prikrivajo družinsko sramoto, in tiste, ki z različnimi oblikami prestopniškega vedenja kričijo po pomoči.


21.02.2024

V imenu otrok bi morali vložiti tožbo zaradi tega, kaj se jim je dogajalo med epidemijo

Tudi za tretjino slabše gibalne sposobnosti šolarjev in dijakov, ki bodo drastično zmanjšale njihovo uspešnost predvsem v slabše plačanih in storitvenih poklicih, slabši so učni dosežki, vse več otrok je kljub gibanju zasedenih, mnogi so treniranje športov zamenjali za igranje igric, štejemo že vsaj štiri izgubljene generacije, ki primanjkljajev v gibalni sposobnosti ne bodo več nadomestile, ker se ne šolajo več.


14.02.2024

Pred informativnimi dnevi: Srednješolci vse bolj razslojeni

Pred izobrazbeno oziroma poklicno odločitvijo bo v prihodnjih tednih nova generacija osnovnošolcev in dijakov. V pomoč jim bodo informativni dnevi, ki bodo na srednjih šolah in fakultetah potekali ta konec tedna. Vpisnih mest je za vse dovolj, a možnosti za vpis na katero izmed bolj zaželenih šol je vse manj. Najprej zato, ker je generacija devetošolcev zelo številna, drugič pa, ker vse višje povprečne ocene v šolah in s tem pridobljene točke vse bolj omejujejo vpis na zahtevnejše poklicne šole, predvsem pa na gimnazije. Recimo na ljubljanskih prostora za otroke z uspehom, ki smo mu nekoč rekli prav dober, tako rekoč ni več. Še večja težava je, da se v srednji šoli otroci že močno razslojijo in da je med gimnazijci zelo malo otrok iz družin z nižjim socialno ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih pa je vpisan le odstotek najbogatejših otrok. To je problem, na katerega že vrsto let opozarjajo tudi pri Državnem izpitnem centru.


07.02.2024

Če že nimata mame, da bi vsaj imela spodoben dom

V več kot desetletju srečevanja z otroki in mladostniki iz programa Botrstvo smo le redko naleteli na tako nepopisno slabe bivanjske razmere, kot so v hiši, v kateri z očetom živita najstnika Lovro in Anže. Če bi temu sploh lahko rekli hiša. Med lesenimi deskami zunanjih sten skoraj stoletje stare, pretežno lesene stavbe, so ponekod špranje tako široke, da je videti zunanjo svetlobo. Tudi skozi podnice in strop pronica ledeno mrzel zrak. Fanta, ki jima je pred desetletjem umrla mama, odraščata v skrajno bednih razmerah, zato si - skupaj z očetom - silno želijo prenove. Večino del skušajo postoriti sami, a čeprav oče dela v tovarni v štirih izmenah in občasno opravi še kakšno honorarno delo, priznava, da je dohodkov premalo za nakup vsaj najosnovnejšega materiala.


Stran 1 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov