Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Apeliram na učitelje, naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

05.11.2018

25-letni študent David Florjančič, ki piše magisterij iz fizike, je mladenič z izjemno misijo. Že vsa študijska leta namreč z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi odpisani otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

25-letni študent David Florjančič že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo

“To so otroci, ki so doživeli že vse vrste nasilja, kar jih pozna kazenski zakonik, ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, kako jim je težko! Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike.

Je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi “odpisani” otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

“Biti prijatelj takim otrokom je velik izziv, a hkrati tudi zelo velika čast!”

Apeliram na učitelje naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

“To so otroci, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem, tako rekoč vsem, kar jih pozna kazenski zakonik. Ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci! A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike. In je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo.

David Florjančič pravi, da si je od nekdaj želel pomagati otrokom, predvsem tistim, ki si sicer inštrukcij ne bi mogli privoščiti. Ob vpisu na študij v Ljubljani je zato ZPM Moste Polje, ki vodi tudi projekt Botrstvo, ponudil pomoč, z izrecno željo, naj mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi “dvignili roke” in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh.

Ob takih življenjskih težavah je težko najti smisel učenja šolske snovi

Preden se z otrokom prvič srečata, noče vedeti nič o njegovi zgodbi in o tem, zakaj mu v šoli ne gre. Tudi otrok o tem ne sprašuje. Skozi inštrukcije, ki so bistveno več kot to, se otroci s časoma sami odpirajo. In vselej doslej se je izkazalo, da učne, včasih pa tudi vedenjske težave, ne izvirajo iz lenobe ali nesposobnosti: “Tisti otroci, ki imajo doma nevzdržne razmere, se tudi učiti ne morejo normalno, ne morejo izdelati letnika. Takoj, ko jih prvič srečaš, vidiš, da njegova težava ni v tem, da bi bil neinteligenten ali da se ne bi hotel učiti: pač pa so njegove težave v življenju prevelike. Ne zmore se skoncentrirati, ker je ob vsem, kar preživlja, učna snov je postranska stvar v njegovem življenju. A prav skozi učno pomoč njegov fokus iz težav doma vsaj do neke mere lahko preusmeriš na pozitivne stvari, na to, zakaj mu to matematično znanje lahko pride prav, na smisel učnega uspeha, ki mu bo omogočil izobrazbo in nadaljnji razvoj, morda izboljšal možnosti za zaposlitev. Treba ga je usmeriti v prihodnost, v to, kar si on želi. To se mi zdi izjemno pomembno!”

Zaupanje je ključ do vsega

Zato se njegove inštrukcije za te otroke temeljito razlikujejo od tega, kar sicer pojmujemo kot inštrukcije: “V enem od izobraževalnih centrov sem tudi inštruktor za plačljive inštrukcije. Tam je pomoč popolnoma drugačna: otroci tja preidejo s konkretno težavo, na katero si osredotočen tisto uro. Tukaj pa se, kot prvo, časovno ne omejuješ, kot drugo pa skušaš razumeti, kje je resnična otrokova težava. Pri čemer predvidevaš, da ni v znanju, kar se najpogosteje potrdi. Predvsem je pomembno, da ti otrok zaupa v smislu, da ga boš znal pripeljati do cilja, do učnega uspeha. Če nama to uspe, je vse lažje. Potem začne otrok verjeti vase, potem ga lahko spoznaš z različnimi ljudmi, ki bi mu lahko kdaj kasneje postali mentorji za različne stvari v življenju. To zaupanje je ključno, vsemu naprej daje smisel!”

Njegovo prijateljstvo in pomoč, ki ju nevsiljivo nudi in tke, otrokom pomaga graditi samopodobo, samozavest in jim širi krila tudi na drugih področjih, saj gre praviloma za močno socialno izključene otroke: “Ti otroci so na različnih nivojih socialno izključni. Ko jih denimo iz svoje družbe izključijo sošolci, se ti otroci tudi v kakšni drugi družbi obnašajo drugače, že vnaprej so prepričani, da jih tudi tam ne bodo sprejeli. In iz te spirale je res zelo, zelo težko uiti.”

Šokiran sem, koliko nasilja je v naši družbi

Čeprav je v petih letih prostovoljnega dela spoznal že nešteto usod in zgodb, sicer skritih za domačimi, pa tudi za šolskimi zidovi, ga njihove globoke stiske vselej znova presunejo: “Šokiran sem, koliko vseh vrst nasilja je v naši družbi. Vpogled v to sem dobil prav z delom pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer imajo zelo veliko stikov z uporabniki, čeprav gre seveda v resnici le za kak promil družbe. Tega nisem pričakoval, na to nisem bil pripravljen! Pred prostovoljskim delom tam sem menil, da je otrok z zelo težkimi zgodbami, ki ne bodo zmogli sami naprej oz. bodo to storili izjemno težko, morda kakšen odstotek. Zdaj vem, da je ta številka nekajkrat večja, da jih je deset, morda celo dvajset odstotkov. To je žalostno, a to je dejstvo.”

Vsi bi morali pomagati že ob pojavu prvih težav

 Sam je zgolj študent, brez posebnih pedagoških znanj in veščin, le dovolj empatičen, da pri svoji pomoči vztraja in namerava še naprej. Pravi, da je nedvomno ogromno učiteljev, ki z empatijo in s posebno pozornostjo pomagajo takim otrokom, a primeri, ki jih je dolgo spremljal kot inštruktor, kažejo, da je tistih v šolstvu, ki tega ne želijo početi, bistveno več:

“Trdno sem prepričan, da bi se vsi delavci na šoli, ki jim je zaupana odgovornost, da se z otroki ukvarjajo in jim pomagajo v njihovih težkih situacijah, mislim na ravnatelje, učitelje, specialne in socialne delavce, morali zelo intenzivno ukvarjati z otroki že, ko se pokažejo prvi znaki socialne izključenosti, revščine, psihičnih težav! Oni so namreč tisti, ki bi jim lahko pomagali že v začetnih fazah, se z njimi pogovarjali, jih usmerjali in o sistemskih težavah obveščali tudi javnost. Pa nimam občutka, da to počnejo,” je kritičen mladi prostovoljec.

Učitelji se ne zavedajo dovolj, kako pomembne osebnosti v otrokovem življenju so!

Čeprav v družbi narašča pomen šolske uspešnosti, predvsem dobrih ocen, David Florjančič meni, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako pomembne, pogosto odločilne osebnosti v otrokovem razvoju so: “Odnos učitelja do nekega učenca, pri katerem se pokažejo učne težave, je pri reševanju teh težav zelo, zelo pomemben! Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako lahko s pozitivnim pristopom, optimizmom, vplivajo na tega otroka. Kako pomembno je, da ga spodbujajo in ga poskušajo razumeti. Res bi apeliral na učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Četudi to vselej ni preprosto. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. To so naši otroci, so del naše družbe in si zaslužijo vso pozornost! To so otroci, ki že sedaj zelo trpijo, kasneje pa bodo to ljudje na različnih položajih v naši državi in del družbi. In potrebujejo našo pozornost zdaj, v tem trenutku, v teh zgodnjih letih”

Boleča prezrtost nadpovprečno nadarjenih

Čeprav kot inštruktor pomaga predvsem otrokom s hudimi učnimi težavami, želi posebej opozoriti, da so v šolskem sistemu prezrti in prizadeti tudi tisti otroci, ki takih težav nimajo: “Vidim tudi otroke iz socialno ogroženih, a tudi iz običajnih družin, ki so zelo inteligentni. Ta šolski sistem jim tega potenciala na pomaga razviti v zadostni meri. To je zanje zelo boleče, saj zaradi tega neprepoznanega potenciala in zato, ker se z njimi nihče posebej ne ukvarja, to doživljajo kot ignoriranje svojih potencialov. In zato zelo trpijo. Narejeni so namreč tako, da bi jih radi uresničevali, a zanje je naša šola prepočasna, preveč enostavna, dolgočasna in mislim, da bi se kot družba morali bistveno bolj ukvarjati. Ne nazadnje je tudi od njih v precejšnji meri odvisna naša prihodnost, uspešnost države. To so ljudje, ki želijo osvajati nova znanja, ustvarjati nove produkte in to bi morali bolj spodbujati. In za to bi nam tudi oni bili zelo hvaležni!”

Biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!

Ker je sam še vedno vpet v šolski sistem, ki ga do obisti pozna, se ne ukvarja veliko s premišljevanjem o tem, ali vsega kar sam počne z otroki “z dna”, ne bi že v osnovi bil dolžan početi šolski sistem: “Ker že 25 let živim v tej državi, od šolskega sistema iskreno niti ne pričakujem več, da bi take stvari počeli, čeprav bi jih seveda bili dolžni početi.

Najtežje je videti otroke, ki so zelo inteligentni ali pa vsaj povprečni in si želijo lepega življenja v naši državi, a jim naš šolski sistem tega uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot. Ti otroci potrebujejo dodatno, posebno pozornost šolskega sistema, a je pogosto nimajo. Oziroma jo izjemoma imajo. Predvsem nimajo nikogar, ki bi jim v težkih življenjskih situacijah, kakršne preživljajo, znal in hotel prisluhniti. Na ZPM Ljubljana Moste Polje se srečujemo z zgodbami otrok, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem kar jih pozna kazenski zakonik. ta dejanja nanje seveda vplivajo, ne le fizično, predvsem psihično. In biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!”


Botrstvo

531 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Apeliram na učitelje, naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

05.11.2018

25-letni študent David Florjančič, ki piše magisterij iz fizike, je mladenič z izjemno misijo. Že vsa študijska leta namreč z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi odpisani otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

25-letni študent David Florjančič že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo

“To so otroci, ki so doživeli že vse vrste nasilja, kar jih pozna kazenski zakonik, ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, kako jim je težko! Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike.

Je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi “odpisani” otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

“Biti prijatelj takim otrokom je velik izziv, a hkrati tudi zelo velika čast!”

Apeliram na učitelje naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

“To so otroci, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem, tako rekoč vsem, kar jih pozna kazenski zakonik. Ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci! A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike. In je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo.

David Florjančič pravi, da si je od nekdaj želel pomagati otrokom, predvsem tistim, ki si sicer inštrukcij ne bi mogli privoščiti. Ob vpisu na študij v Ljubljani je zato ZPM Moste Polje, ki vodi tudi projekt Botrstvo, ponudil pomoč, z izrecno željo, naj mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi “dvignili roke” in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh.

Ob takih življenjskih težavah je težko najti smisel učenja šolske snovi

Preden se z otrokom prvič srečata, noče vedeti nič o njegovi zgodbi in o tem, zakaj mu v šoli ne gre. Tudi otrok o tem ne sprašuje. Skozi inštrukcije, ki so bistveno več kot to, se otroci s časoma sami odpirajo. In vselej doslej se je izkazalo, da učne, včasih pa tudi vedenjske težave, ne izvirajo iz lenobe ali nesposobnosti: “Tisti otroci, ki imajo doma nevzdržne razmere, se tudi učiti ne morejo normalno, ne morejo izdelati letnika. Takoj, ko jih prvič srečaš, vidiš, da njegova težava ni v tem, da bi bil neinteligenten ali da se ne bi hotel učiti: pač pa so njegove težave v življenju prevelike. Ne zmore se skoncentrirati, ker je ob vsem, kar preživlja, učna snov je postranska stvar v njegovem življenju. A prav skozi učno pomoč njegov fokus iz težav doma vsaj do neke mere lahko preusmeriš na pozitivne stvari, na to, zakaj mu to matematično znanje lahko pride prav, na smisel učnega uspeha, ki mu bo omogočil izobrazbo in nadaljnji razvoj, morda izboljšal možnosti za zaposlitev. Treba ga je usmeriti v prihodnost, v to, kar si on želi. To se mi zdi izjemno pomembno!”

Zaupanje je ključ do vsega

Zato se njegove inštrukcije za te otroke temeljito razlikujejo od tega, kar sicer pojmujemo kot inštrukcije: “V enem od izobraževalnih centrov sem tudi inštruktor za plačljive inštrukcije. Tam je pomoč popolnoma drugačna: otroci tja preidejo s konkretno težavo, na katero si osredotočen tisto uro. Tukaj pa se, kot prvo, časovno ne omejuješ, kot drugo pa skušaš razumeti, kje je resnična otrokova težava. Pri čemer predvidevaš, da ni v znanju, kar se najpogosteje potrdi. Predvsem je pomembno, da ti otrok zaupa v smislu, da ga boš znal pripeljati do cilja, do učnega uspeha. Če nama to uspe, je vse lažje. Potem začne otrok verjeti vase, potem ga lahko spoznaš z različnimi ljudmi, ki bi mu lahko kdaj kasneje postali mentorji za različne stvari v življenju. To zaupanje je ključno, vsemu naprej daje smisel!”

Njegovo prijateljstvo in pomoč, ki ju nevsiljivo nudi in tke, otrokom pomaga graditi samopodobo, samozavest in jim širi krila tudi na drugih področjih, saj gre praviloma za močno socialno izključene otroke: “Ti otroci so na različnih nivojih socialno izključni. Ko jih denimo iz svoje družbe izključijo sošolci, se ti otroci tudi v kakšni drugi družbi obnašajo drugače, že vnaprej so prepričani, da jih tudi tam ne bodo sprejeli. In iz te spirale je res zelo, zelo težko uiti.”

Šokiran sem, koliko nasilja je v naši družbi

Čeprav je v petih letih prostovoljnega dela spoznal že nešteto usod in zgodb, sicer skritih za domačimi, pa tudi za šolskimi zidovi, ga njihove globoke stiske vselej znova presunejo: “Šokiran sem, koliko vseh vrst nasilja je v naši družbi. Vpogled v to sem dobil prav z delom pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer imajo zelo veliko stikov z uporabniki, čeprav gre seveda v resnici le za kak promil družbe. Tega nisem pričakoval, na to nisem bil pripravljen! Pred prostovoljskim delom tam sem menil, da je otrok z zelo težkimi zgodbami, ki ne bodo zmogli sami naprej oz. bodo to storili izjemno težko, morda kakšen odstotek. Zdaj vem, da je ta številka nekajkrat večja, da jih je deset, morda celo dvajset odstotkov. To je žalostno, a to je dejstvo.”

Vsi bi morali pomagati že ob pojavu prvih težav

 Sam je zgolj študent, brez posebnih pedagoških znanj in veščin, le dovolj empatičen, da pri svoji pomoči vztraja in namerava še naprej. Pravi, da je nedvomno ogromno učiteljev, ki z empatijo in s posebno pozornostjo pomagajo takim otrokom, a primeri, ki jih je dolgo spremljal kot inštruktor, kažejo, da je tistih v šolstvu, ki tega ne želijo početi, bistveno več:

“Trdno sem prepričan, da bi se vsi delavci na šoli, ki jim je zaupana odgovornost, da se z otroki ukvarjajo in jim pomagajo v njihovih težkih situacijah, mislim na ravnatelje, učitelje, specialne in socialne delavce, morali zelo intenzivno ukvarjati z otroki že, ko se pokažejo prvi znaki socialne izključenosti, revščine, psihičnih težav! Oni so namreč tisti, ki bi jim lahko pomagali že v začetnih fazah, se z njimi pogovarjali, jih usmerjali in o sistemskih težavah obveščali tudi javnost. Pa nimam občutka, da to počnejo,” je kritičen mladi prostovoljec.

Učitelji se ne zavedajo dovolj, kako pomembne osebnosti v otrokovem življenju so!

Čeprav v družbi narašča pomen šolske uspešnosti, predvsem dobrih ocen, David Florjančič meni, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako pomembne, pogosto odločilne osebnosti v otrokovem razvoju so: “Odnos učitelja do nekega učenca, pri katerem se pokažejo učne težave, je pri reševanju teh težav zelo, zelo pomemben! Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako lahko s pozitivnim pristopom, optimizmom, vplivajo na tega otroka. Kako pomembno je, da ga spodbujajo in ga poskušajo razumeti. Res bi apeliral na učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Četudi to vselej ni preprosto. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. To so naši otroci, so del naše družbe in si zaslužijo vso pozornost! To so otroci, ki že sedaj zelo trpijo, kasneje pa bodo to ljudje na različnih položajih v naši državi in del družbi. In potrebujejo našo pozornost zdaj, v tem trenutku, v teh zgodnjih letih”

Boleča prezrtost nadpovprečno nadarjenih

Čeprav kot inštruktor pomaga predvsem otrokom s hudimi učnimi težavami, želi posebej opozoriti, da so v šolskem sistemu prezrti in prizadeti tudi tisti otroci, ki takih težav nimajo: “Vidim tudi otroke iz socialno ogroženih, a tudi iz običajnih družin, ki so zelo inteligentni. Ta šolski sistem jim tega potenciala na pomaga razviti v zadostni meri. To je zanje zelo boleče, saj zaradi tega neprepoznanega potenciala in zato, ker se z njimi nihče posebej ne ukvarja, to doživljajo kot ignoriranje svojih potencialov. In zato zelo trpijo. Narejeni so namreč tako, da bi jih radi uresničevali, a zanje je naša šola prepočasna, preveč enostavna, dolgočasna in mislim, da bi se kot družba morali bistveno bolj ukvarjati. Ne nazadnje je tudi od njih v precejšnji meri odvisna naša prihodnost, uspešnost države. To so ljudje, ki želijo osvajati nova znanja, ustvarjati nove produkte in to bi morali bolj spodbujati. In za to bi nam tudi oni bili zelo hvaležni!”

Biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!

Ker je sam še vedno vpet v šolski sistem, ki ga do obisti pozna, se ne ukvarja veliko s premišljevanjem o tem, ali vsega kar sam počne z otroki “z dna”, ne bi že v osnovi bil dolžan početi šolski sistem: “Ker že 25 let živim v tej državi, od šolskega sistema iskreno niti ne pričakujem več, da bi take stvari počeli, čeprav bi jih seveda bili dolžni početi.

Najtežje je videti otroke, ki so zelo inteligentni ali pa vsaj povprečni in si želijo lepega življenja v naši državi, a jim naš šolski sistem tega uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot. Ti otroci potrebujejo dodatno, posebno pozornost šolskega sistema, a je pogosto nimajo. Oziroma jo izjemoma imajo. Predvsem nimajo nikogar, ki bi jim v težkih življenjskih situacijah, kakršne preživljajo, znal in hotel prisluhniti. Na ZPM Ljubljana Moste Polje se srečujemo z zgodbami otrok, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem kar jih pozna kazenski zakonik. ta dejanja nanje seveda vplivajo, ne le fizično, predvsem psihično. In biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!”


11.10.2021

Študentske stiske, 1. del: Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti?

Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.


04.10.2021

Bodimo ljudje ljudem

Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebej, če je to nova slikanica z naslovom Botrovo darilo. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na silno simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje. Pogovarjali smo se z avtorjem slikanice Boštjanom Gorencem Pižamo.


27.09.2021

Sodobna tehnologija daje neštete možnosti, a objema in stiska roke ne ponudi

»Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, na kakšen način, po kakšni poti nekdo odrašča. Mnogi, ki so danes na odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,« na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove v času epidemije popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu Nataša Kajba Gorjup.


20.09.2021

Vera, da prejema pomoč, ker nekdo verjame vanj, je za dijaka pomembna

Različne okoliščine in vzroki pripeljejo dijake do odločitve da bi bilo bivanje v dijaškem domu za uspešnost šolanja bolj smiselno kot velika izguba časa z vsakodnevnimi vožnjami do šole in nazaj. Toda strošek za bivanje je lahko tudi nepremostljiva ovira, zato v programu Botrstvo dijakom, ki bi jim prav ta znesek preprečil, da bi se šolali na želeni šoli ali imeli možnost za razvoj svojih talentov, pomagajo pri plačilu. Takih je bilo že več kot 500, letos pa bosta med prejemniki tudi Lovro in Kaja.


13.09.2021

Dijakinja s svojimi dohodki pomaga staršem in ne le obratno

Z novim šolskim letom so (vsaj za zdaj) na polno zaživeli tudi dijaški domovi, bivanja v njih pa nimajo zagotovljenega vsi, ki bi ga potrebovali. Še vedno namreč velja, da mladostniki, ki prihajajo iz finančno šibkih družin, ne morejo dobiti polne subvencije za bivanje, čeprav bi jim sicer morda bilo onemogočeno šolanje na izbrani šoli ali pa doma ne bi imeli spodbudnih razmer za šolanje. Zato je program Botrstvo pred leti ponudil pomoč v obliki t.i. dijaškega sklada, iz katerega lahko z donatorskimi sredstvi izbranim dijakom omogočijo subvencionirano bivanje. Doslej so pomagali že več kot 500 dijakom, tudi letos bo pomoč potrebovalo več kot 100.


06.09.2021

Najtežje je, ko se vzgojitelj in otrok ob slovesu zavedata, kam se otrok vrača

Začelo se je že tretje šolsko leto, zaznamovano z epidemijo, ki je zelo močno posegla v življenja otrok in mladostnikov. Na posledice, ki bodo nedvomno večplastne in dolgoročne, smo neštetokrat opozorili. Poletne počitnice težav seveda niso izbrisale, kar so še posebej občutili spremljevalci na letovanjih, sploh v tistih skupinah, kjer so bili otroci z nakopičenimi stiskami. Ker so se s temi vrnili tudi v šolske klopi, so lahko izkušnje poletnih vzgojiteljev zagotovo v pomoč učiteljem, ki se bodo z njimi srečevali v šolah.


30.08.2021

Vzgojiteljica Lara ob koncu počitnic

Le še v urah štejemo trajanje letošnjih poletnih počitnic, v katerih je bilo druženje otrok in mladostnikov z vrstniki še posebej pomembno. Zanj so bili namreč poldrugo leto močno prikrajšani, zato so se ga močno veselili tudi tisti, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Letovanja so priložnost za sprostitev, a tudi za razmislek, kaj se otrokom dogaja in kakšni vstopajo v novo šolsko leto. Odmik od doma kamorkoli, kjer so se otroci in mladi lahko družili in se sprostili, je bil letos še posebej dragocen. Hvala prav vsem, ki ste s SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919 omogočili, da so lahko bili na letovanjih v hribih, na morju, v taborniških druženjih ali na potovanju tudi otroci iz programa Botrstvo. V naših oddajah jih bomo spremljali tudi v prihajajočem šolskem letu.


19.07.2021

Letovanja razkrivajo številne posledice epidemije pri mladih

Urška je dolgoletna vzgojiteljica na letovanjih ZPM Ljubljana Moste - Polje. Letos je bila vodja že štirih letovanj, prvega med prvomajskimi počitnicami, ko so bile posledice nekajmesečnega šolanja na daljavo pri otrocih zelo žive. Bistveno več je agresije, otroci so izgubili velik del veščin reševanja težav, vzpostavljanja medsebojnih stikov, nepričakovano velike spremembe se kažejo tudi pri telesni pripravljenosti. In kot še nikoli doslej je strah pred šolo in neuspehom ostal v njih tudi po začetku počitnic.


12.07.2021

Na tisoče lepših otroštev, rekordno število botrov in neodvisna finančna revizija

Zaupanje v delo humanitarnih organizacij in posameznikov je temeljni, a najbolj krhek del humanitarnosti tako za tiste, ki pomoč sprejemajo, kot za tiste, ki so jo pripravljeni ponuditi. Po desetletju obstoja je Botrstvo zagotovo najbolj zaupanja vreden humanitarni program za otroke pri nas. To dokazujejo ne le dolgoletni donatorji in skupaj zbranih več kot 21 milijonov evrov donacij, pač pa tudi neodvisne revizije. In Botrstvo, tako kot celotna organizacija ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer ga vodijo, so med redkimi humanitarci, ki so že nekaj let pod profesionalnim in neodvisnim revizorskim nadzorom, poudarja pobudnica in predsednica nadzornega sveta Botrstva Milena Štular.


05.07.2021

To ni krepitev odpornosti, pač pa travmatizacija celotne generacije otrok in mladostnikov

Konec pouka prinaša le varljiv občutek, da je z njim tudi konec vseh stisk in posledic neprimernih in nesorazmernih ukrepov, ki so jih bili v času šolanja na daljavo deležni mladi. Počitnice so zato priložnost, da mladim pomagamo, a so tudi past, da bi mladi težave še intenzivneje reševali s pomočjo ždenja pred zasloni, z alkoholom, drogami ali drugimi oblikami zasvojenosti. Tudi na to opozarja tokratna sogovornica, članica strokovne skupine Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, dolgoletna terapevtka v Drogart svetovalnici in zdravnica Mina Paš.


28.06.2021

Naravnanost samo na rezultate pomeni, da ne vidimo otrok

Pravkar končano šolsko leto z vsemi posebnostmi in absurdi je razgalilo že dolgo znane slabosti in slepe ulice slovenskega šolstva. A zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evaluacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo raznolika. V OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in beležili že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava ravnateljica Marijana Kolenko.


21.06.2021

Maturo so prilagodili le toliko, da lahko rečejo, da so jo

S še zadnjimi ustnimi izpiti svoje šolanje na srednjih šolah končujejo dijaki zaključnih letnikov, ki so bili od marca lani v šoli le nekaj tednov. Kljub temu matura poteka v skoraj nespremenjeni različici. Predvsem za dijake, ki so to priprave na maturo morali opraviti v težjih okoliščinah, je bila matura izjemno zahteven preizkus z grenkim priokusom.


14.06.2021

Projekt Vida: Osamljenost je lahko hujša od bolezni

Že skoraj četrt stoletja je 15. junij svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki kljub temu pogosto ostaja neodkrito in zamolčano. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prijavljen le vsaj 24. primer. Večjo raziskavo o nasilju nad starejšimi pri nas so pred nekaj leti naredili v Inštitutu Antona Trstenjaka. Takrat je v 70 odstotkih prevladovalo verbalno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Večina starostnikov je nasilje doživela doma, v veliki večini so bili povzročitelji družinski člani ali znanci, kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki pa je bilo nehotenega.


07.06.2021

Nekateri so izgubili vso strast do poklica, ki so si ga izbrali

Matura,finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, kljub temu, da je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami in ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni.


31.05.2021

Norost je nadaljevati s sistemom, ki vse več otrok potiska na rob in čez

Nesprejemljiv je način, kako smo ravnali z otroki. Nevarna iluzija je, da so otroci vse te mesece počivali, velika napaka pa, če bomo ocenjevanja in popravne izpite raztegnili čez poletje.


24.05.2021

S pomočjo Botrstva sem dosegel uspehe, s katerimi sem presenetil tudi sebe

Med 11.000 vključenimi v program Botrstvo je tudi Klemen, mlad košarkar, ki je mamo izgubil kmalu po rojstvu, očeta pa v najbolj občutljivih najstniških letih, prav sredi pomembnega tekmovanja. Na lastno željo je s svojo ekipo vztrajal do konca tekmovanja. Košarka mu je bila v tolažbo tudi v času, ko se je življenje brez staršev povsem spremenilo, a je finančno postajala vse večji zalogaj. Zaradi velikega talenta in vztrajnosti je bil leta 2017 izbran med prejemnike sredstev dobrodelne dražbe športnih copat Luke Dončića.


10.05.2021

Prihodnosti, ki jih ne bi bilo – razstava ob 10. obletnici Botrstva

Razstava o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo s pomočjo botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost, je osrednji dogodek ob deseti obletnici tega najbolj prepoznavnega programa pomoči za otroke.


03.05.2021

Naj šola kot varovalni dejavnik ne postane dejavnik tveganja!

Šolsko leto, ki je v tako veliki meri potekalo na daljavo, je nedvomno prineslo veliko posledic. Za nekatere otroke in mladostnike celo olajšanje, večina bo čez čas nanj gledala kot na zanimiv čas posebnih preizkušenj. Nedvomno pa bo del otrok in mladostnikov še dolgo čutil negativne posledice slabih materialnih in socialnih razmer, nasilja, zanemarjanja, tudi prikrajšanosti za pomoč, po vrnitvi v šole pa tudi nerazumevanje za vse stiske, ki so se nabrale. Prav zato so pri ZPM LJ Moste Polje pred zadnjim poglavjem tega šolskega leta s posebnim pozivom opozorili na velikokrat prikrite stiske in pozvali naj bo šola predvsem dejavnik varnosti in ne dejavnik še večjih stisk.


26.04.2021

Zoomifikacija življenja ob vseh slabih, prinaša tudi nekaj dobrih posledic

Zoomifikacija življenja je bolj kot katerokoli generacijo prizadela mlade, takoimenovani digitalni domorodci so pred zasloni preživeli več časa, kot kadarkoli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar 7 ur, v drugem valu še več. Željo po učenju in življenju v živo so po letu dni izrazili tudi javno, tako na družbenih medijih kot tudi v javnem prostoru. Mladi torej želijo in potrebujejo stik v živo, raziskave pa kažejo, da mladi niso le potrošniki vsebin in zasvojeni uporabniki, temveč so stvari precej bolj kompleksne.


19.04.2021

V virtualnem svetu je lepo, v realnem pa je vedno težje

Epidemija je otroke in mladostnike še bolj prikovala k računalnikom, tablicam in pametnim telefonom, saj so ti postali nujno orodje za šolanje. Nekateri otroci so se prvič srečali s sodobno tehnologijo, drugim so splet in socialna omrežja dobro poznana. Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, opaža več zlorab sodobne tehnologije, ko so otroci in mladostniki čas pred računalniki, namesto za učenje, izkoriščali za zabavo.


Stran 7 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov