Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Apeliram na učitelje, naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

05.11.2018

25-letni študent David Florjančič, ki piše magisterij iz fizike, je mladenič z izjemno misijo. Že vsa študijska leta namreč z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi odpisani otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

25-letni študent David Florjančič že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo

“To so otroci, ki so doživeli že vse vrste nasilja, kar jih pozna kazenski zakonik, ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, kako jim je težko! Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike.

Je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi “odpisani” otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

“Biti prijatelj takim otrokom je velik izziv, a hkrati tudi zelo velika čast!”

Apeliram na učitelje naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

“To so otroci, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem, tako rekoč vsem, kar jih pozna kazenski zakonik. Ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci! A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike. In je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo.

David Florjančič pravi, da si je od nekdaj želel pomagati otrokom, predvsem tistim, ki si sicer inštrukcij ne bi mogli privoščiti. Ob vpisu na študij v Ljubljani je zato ZPM Moste Polje, ki vodi tudi projekt Botrstvo, ponudil pomoč, z izrecno željo, naj mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi “dvignili roke” in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh.

Ob takih življenjskih težavah je težko najti smisel učenja šolske snovi

Preden se z otrokom prvič srečata, noče vedeti nič o njegovi zgodbi in o tem, zakaj mu v šoli ne gre. Tudi otrok o tem ne sprašuje. Skozi inštrukcije, ki so bistveno več kot to, se otroci s časoma sami odpirajo. In vselej doslej se je izkazalo, da učne, včasih pa tudi vedenjske težave, ne izvirajo iz lenobe ali nesposobnosti: “Tisti otroci, ki imajo doma nevzdržne razmere, se tudi učiti ne morejo normalno, ne morejo izdelati letnika. Takoj, ko jih prvič srečaš, vidiš, da njegova težava ni v tem, da bi bil neinteligenten ali da se ne bi hotel učiti: pač pa so njegove težave v življenju prevelike. Ne zmore se skoncentrirati, ker je ob vsem, kar preživlja, učna snov je postranska stvar v njegovem življenju. A prav skozi učno pomoč njegov fokus iz težav doma vsaj do neke mere lahko preusmeriš na pozitivne stvari, na to, zakaj mu to matematično znanje lahko pride prav, na smisel učnega uspeha, ki mu bo omogočil izobrazbo in nadaljnji razvoj, morda izboljšal možnosti za zaposlitev. Treba ga je usmeriti v prihodnost, v to, kar si on želi. To se mi zdi izjemno pomembno!”

Zaupanje je ključ do vsega

Zato se njegove inštrukcije za te otroke temeljito razlikujejo od tega, kar sicer pojmujemo kot inštrukcije: “V enem od izobraževalnih centrov sem tudi inštruktor za plačljive inštrukcije. Tam je pomoč popolnoma drugačna: otroci tja preidejo s konkretno težavo, na katero si osredotočen tisto uro. Tukaj pa se, kot prvo, časovno ne omejuješ, kot drugo pa skušaš razumeti, kje je resnična otrokova težava. Pri čemer predvidevaš, da ni v znanju, kar se najpogosteje potrdi. Predvsem je pomembno, da ti otrok zaupa v smislu, da ga boš znal pripeljati do cilja, do učnega uspeha. Če nama to uspe, je vse lažje. Potem začne otrok verjeti vase, potem ga lahko spoznaš z različnimi ljudmi, ki bi mu lahko kdaj kasneje postali mentorji za različne stvari v življenju. To zaupanje je ključno, vsemu naprej daje smisel!”

Njegovo prijateljstvo in pomoč, ki ju nevsiljivo nudi in tke, otrokom pomaga graditi samopodobo, samozavest in jim širi krila tudi na drugih področjih, saj gre praviloma za močno socialno izključene otroke: “Ti otroci so na različnih nivojih socialno izključni. Ko jih denimo iz svoje družbe izključijo sošolci, se ti otroci tudi v kakšni drugi družbi obnašajo drugače, že vnaprej so prepričani, da jih tudi tam ne bodo sprejeli. In iz te spirale je res zelo, zelo težko uiti.”

Šokiran sem, koliko nasilja je v naši družbi

Čeprav je v petih letih prostovoljnega dela spoznal že nešteto usod in zgodb, sicer skritih za domačimi, pa tudi za šolskimi zidovi, ga njihove globoke stiske vselej znova presunejo: “Šokiran sem, koliko vseh vrst nasilja je v naši družbi. Vpogled v to sem dobil prav z delom pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer imajo zelo veliko stikov z uporabniki, čeprav gre seveda v resnici le za kak promil družbe. Tega nisem pričakoval, na to nisem bil pripravljen! Pred prostovoljskim delom tam sem menil, da je otrok z zelo težkimi zgodbami, ki ne bodo zmogli sami naprej oz. bodo to storili izjemno težko, morda kakšen odstotek. Zdaj vem, da je ta številka nekajkrat večja, da jih je deset, morda celo dvajset odstotkov. To je žalostno, a to je dejstvo.”

Vsi bi morali pomagati že ob pojavu prvih težav

 Sam je zgolj študent, brez posebnih pedagoških znanj in veščin, le dovolj empatičen, da pri svoji pomoči vztraja in namerava še naprej. Pravi, da je nedvomno ogromno učiteljev, ki z empatijo in s posebno pozornostjo pomagajo takim otrokom, a primeri, ki jih je dolgo spremljal kot inštruktor, kažejo, da je tistih v šolstvu, ki tega ne želijo početi, bistveno več:

“Trdno sem prepričan, da bi se vsi delavci na šoli, ki jim je zaupana odgovornost, da se z otroki ukvarjajo in jim pomagajo v njihovih težkih situacijah, mislim na ravnatelje, učitelje, specialne in socialne delavce, morali zelo intenzivno ukvarjati z otroki že, ko se pokažejo prvi znaki socialne izključenosti, revščine, psihičnih težav! Oni so namreč tisti, ki bi jim lahko pomagali že v začetnih fazah, se z njimi pogovarjali, jih usmerjali in o sistemskih težavah obveščali tudi javnost. Pa nimam občutka, da to počnejo,” je kritičen mladi prostovoljec.

Učitelji se ne zavedajo dovolj, kako pomembne osebnosti v otrokovem življenju so!

Čeprav v družbi narašča pomen šolske uspešnosti, predvsem dobrih ocen, David Florjančič meni, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako pomembne, pogosto odločilne osebnosti v otrokovem razvoju so: “Odnos učitelja do nekega učenca, pri katerem se pokažejo učne težave, je pri reševanju teh težav zelo, zelo pomemben! Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako lahko s pozitivnim pristopom, optimizmom, vplivajo na tega otroka. Kako pomembno je, da ga spodbujajo in ga poskušajo razumeti. Res bi apeliral na učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Četudi to vselej ni preprosto. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. To so naši otroci, so del naše družbe in si zaslužijo vso pozornost! To so otroci, ki že sedaj zelo trpijo, kasneje pa bodo to ljudje na različnih položajih v naši državi in del družbi. In potrebujejo našo pozornost zdaj, v tem trenutku, v teh zgodnjih letih”

Boleča prezrtost nadpovprečno nadarjenih

Čeprav kot inštruktor pomaga predvsem otrokom s hudimi učnimi težavami, želi posebej opozoriti, da so v šolskem sistemu prezrti in prizadeti tudi tisti otroci, ki takih težav nimajo: “Vidim tudi otroke iz socialno ogroženih, a tudi iz običajnih družin, ki so zelo inteligentni. Ta šolski sistem jim tega potenciala na pomaga razviti v zadostni meri. To je zanje zelo boleče, saj zaradi tega neprepoznanega potenciala in zato, ker se z njimi nihče posebej ne ukvarja, to doživljajo kot ignoriranje svojih potencialov. In zato zelo trpijo. Narejeni so namreč tako, da bi jih radi uresničevali, a zanje je naša šola prepočasna, preveč enostavna, dolgočasna in mislim, da bi se kot družba morali bistveno bolj ukvarjati. Ne nazadnje je tudi od njih v precejšnji meri odvisna naša prihodnost, uspešnost države. To so ljudje, ki želijo osvajati nova znanja, ustvarjati nove produkte in to bi morali bolj spodbujati. In za to bi nam tudi oni bili zelo hvaležni!”

Biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!

Ker je sam še vedno vpet v šolski sistem, ki ga do obisti pozna, se ne ukvarja veliko s premišljevanjem o tem, ali vsega kar sam počne z otroki “z dna”, ne bi že v osnovi bil dolžan početi šolski sistem: “Ker že 25 let živim v tej državi, od šolskega sistema iskreno niti ne pričakujem več, da bi take stvari počeli, čeprav bi jih seveda bili dolžni početi.

Najtežje je videti otroke, ki so zelo inteligentni ali pa vsaj povprečni in si želijo lepega življenja v naši državi, a jim naš šolski sistem tega uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot. Ti otroci potrebujejo dodatno, posebno pozornost šolskega sistema, a je pogosto nimajo. Oziroma jo izjemoma imajo. Predvsem nimajo nikogar, ki bi jim v težkih življenjskih situacijah, kakršne preživljajo, znal in hotel prisluhniti. Na ZPM Ljubljana Moste Polje se srečujemo z zgodbami otrok, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem kar jih pozna kazenski zakonik. ta dejanja nanje seveda vplivajo, ne le fizično, predvsem psihično. In biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!”


Botrstvo

544 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Apeliram na učitelje, naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

05.11.2018

25-letni študent David Florjančič, ki piše magisterij iz fizike, je mladenič z izjemno misijo. Že vsa študijska leta namreč z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi odpisani otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

25-letni študent David Florjančič že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo

“To so otroci, ki so doživeli že vse vrste nasilja, kar jih pozna kazenski zakonik, ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, kako jim je težko! Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike.

Je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo. Inštruiral je številne otroke, njegova želja pa je vselej bila, da mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi dvignili roke in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh. David pa je vanje verjel. Tudi zato, ker ni zgolj inštruktor šolskih predmetov, pač pa jim skozi proces inštruiranja postane tudi življenjski mentor. Vsi “odpisani” otroci, ki so vztrajali, so uspešno izdelali razred, mnogim je dal zalet za pogumnejše nadaljevanje šolanja.

“Biti prijatelj takim otrokom je velik izziv, a hkrati tudi zelo velika čast!”

Apeliram na učitelje naj poskušajo razumeti te ranjene otroke!

“To so otroci, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem, tako rekoč vsem, kar jih pozna kazenski zakonik. Ki so ranjeni, prezrti in ki nujno potrebujejo pomoč. Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako zelo lahko vplivajo na otroke s pozitivnim pristopom, s spodbujanjem, s tem, da jih skušajo razumeti. Zato pozivam učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci! A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. Naš šolski sistem pa jim pogosto uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot,” je kritičen 25-letni študent David Florjančič, ki končuje magistrski študij fizike. In je mladenič z izjemno misijo, saj že od začetka študija z inštrukcijami prostovoljno pomaga otrokom iz projekta Botrstvo.

David Florjančič pravi, da si je od nekdaj želel pomagati otrokom, predvsem tistim, ki si sicer inštrukcij ne bi mogli privoščiti. Ob vpisu na študij v Ljubljani je zato ZPM Moste Polje, ki vodi tudi projekt Botrstvo, ponudil pomoč, z izrecno željo, naj mu dodelijo tiste najbolj socialno izključene, od katerih so vsi “dvignili roke” in jim pripisali ničelne možnosti za uspeh.

Ob takih življenjskih težavah je težko najti smisel učenja šolske snovi

Preden se z otrokom prvič srečata, noče vedeti nič o njegovi zgodbi in o tem, zakaj mu v šoli ne gre. Tudi otrok o tem ne sprašuje. Skozi inštrukcije, ki so bistveno več kot to, se otroci s časoma sami odpirajo. In vselej doslej se je izkazalo, da učne, včasih pa tudi vedenjske težave, ne izvirajo iz lenobe ali nesposobnosti: “Tisti otroci, ki imajo doma nevzdržne razmere, se tudi učiti ne morejo normalno, ne morejo izdelati letnika. Takoj, ko jih prvič srečaš, vidiš, da njegova težava ni v tem, da bi bil neinteligenten ali da se ne bi hotel učiti: pač pa so njegove težave v življenju prevelike. Ne zmore se skoncentrirati, ker je ob vsem, kar preživlja, učna snov je postranska stvar v njegovem življenju. A prav skozi učno pomoč njegov fokus iz težav doma vsaj do neke mere lahko preusmeriš na pozitivne stvari, na to, zakaj mu to matematično znanje lahko pride prav, na smisel učnega uspeha, ki mu bo omogočil izobrazbo in nadaljnji razvoj, morda izboljšal možnosti za zaposlitev. Treba ga je usmeriti v prihodnost, v to, kar si on želi. To se mi zdi izjemno pomembno!”

Zaupanje je ključ do vsega

Zato se njegove inštrukcije za te otroke temeljito razlikujejo od tega, kar sicer pojmujemo kot inštrukcije: “V enem od izobraževalnih centrov sem tudi inštruktor za plačljive inštrukcije. Tam je pomoč popolnoma drugačna: otroci tja preidejo s konkretno težavo, na katero si osredotočen tisto uro. Tukaj pa se, kot prvo, časovno ne omejuješ, kot drugo pa skušaš razumeti, kje je resnična otrokova težava. Pri čemer predvidevaš, da ni v znanju, kar se najpogosteje potrdi. Predvsem je pomembno, da ti otrok zaupa v smislu, da ga boš znal pripeljati do cilja, do učnega uspeha. Če nama to uspe, je vse lažje. Potem začne otrok verjeti vase, potem ga lahko spoznaš z različnimi ljudmi, ki bi mu lahko kdaj kasneje postali mentorji za različne stvari v življenju. To zaupanje je ključno, vsemu naprej daje smisel!”

Njegovo prijateljstvo in pomoč, ki ju nevsiljivo nudi in tke, otrokom pomaga graditi samopodobo, samozavest in jim širi krila tudi na drugih področjih, saj gre praviloma za močno socialno izključene otroke: “Ti otroci so na različnih nivojih socialno izključni. Ko jih denimo iz svoje družbe izključijo sošolci, se ti otroci tudi v kakšni drugi družbi obnašajo drugače, že vnaprej so prepričani, da jih tudi tam ne bodo sprejeli. In iz te spirale je res zelo, zelo težko uiti.”

Šokiran sem, koliko nasilja je v naši družbi

Čeprav je v petih letih prostovoljnega dela spoznal že nešteto usod in zgodb, sicer skritih za domačimi, pa tudi za šolskimi zidovi, ga njihove globoke stiske vselej znova presunejo: “Šokiran sem, koliko vseh vrst nasilja je v naši družbi. Vpogled v to sem dobil prav z delom pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer imajo zelo veliko stikov z uporabniki, čeprav gre seveda v resnici le za kak promil družbe. Tega nisem pričakoval, na to nisem bil pripravljen! Pred prostovoljskim delom tam sem menil, da je otrok z zelo težkimi zgodbami, ki ne bodo zmogli sami naprej oz. bodo to storili izjemno težko, morda kakšen odstotek. Zdaj vem, da je ta številka nekajkrat večja, da jih je deset, morda celo dvajset odstotkov. To je žalostno, a to je dejstvo.”

Vsi bi morali pomagati že ob pojavu prvih težav

 Sam je zgolj študent, brez posebnih pedagoških znanj in veščin, le dovolj empatičen, da pri svoji pomoči vztraja in namerava še naprej. Pravi, da je nedvomno ogromno učiteljev, ki z empatijo in s posebno pozornostjo pomagajo takim otrokom, a primeri, ki jih je dolgo spremljal kot inštruktor, kažejo, da je tistih v šolstvu, ki tega ne želijo početi, bistveno več:

“Trdno sem prepričan, da bi se vsi delavci na šoli, ki jim je zaupana odgovornost, da se z otroki ukvarjajo in jim pomagajo v njihovih težkih situacijah, mislim na ravnatelje, učitelje, specialne in socialne delavce, morali zelo intenzivno ukvarjati z otroki že, ko se pokažejo prvi znaki socialne izključenosti, revščine, psihičnih težav! Oni so namreč tisti, ki bi jim lahko pomagali že v začetnih fazah, se z njimi pogovarjali, jih usmerjali in o sistemskih težavah obveščali tudi javnost. Pa nimam občutka, da to počnejo,” je kritičen mladi prostovoljec.

Učitelji se ne zavedajo dovolj, kako pomembne osebnosti v otrokovem življenju so!

Čeprav v družbi narašča pomen šolske uspešnosti, predvsem dobrih ocen, David Florjančič meni, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako pomembne, pogosto odločilne osebnosti v otrokovem razvoju so: “Odnos učitelja do nekega učenca, pri katerem se pokažejo učne težave, je pri reševanju teh težav zelo, zelo pomemben! Mislim, da se učitelji ne zavedajo dovolj, kako lahko s pozitivnim pristopom, optimizmom, vplivajo na tega otroka. Kako pomembno je, da ga spodbujajo in ga poskušajo razumeti. Res bi apeliral na učitelje, poslušajte te otroke, poskušajte razumeti, zakaj jim je težko. Četudi to vselej ni preprosto. Ne ustrašite se njihovih zgodb, saj so samo otroci. A otroci, ki nujno potrebujejo vašo pomoč, zanje si je treba vzeti čas. To so naši otroci, so del naše družbe in si zaslužijo vso pozornost! To so otroci, ki že sedaj zelo trpijo, kasneje pa bodo to ljudje na različnih položajih v naši državi in del družbi. In potrebujejo našo pozornost zdaj, v tem trenutku, v teh zgodnjih letih”

Boleča prezrtost nadpovprečno nadarjenih

Čeprav kot inštruktor pomaga predvsem otrokom s hudimi učnimi težavami, želi posebej opozoriti, da so v šolskem sistemu prezrti in prizadeti tudi tisti otroci, ki takih težav nimajo: “Vidim tudi otroke iz socialno ogroženih, a tudi iz običajnih družin, ki so zelo inteligentni. Ta šolski sistem jim tega potenciala na pomaga razviti v zadostni meri. To je zanje zelo boleče, saj zaradi tega neprepoznanega potenciala in zato, ker se z njimi nihče posebej ne ukvarja, to doživljajo kot ignoriranje svojih potencialov. In zato zelo trpijo. Narejeni so namreč tako, da bi jih radi uresničevali, a zanje je naša šola prepočasna, preveč enostavna, dolgočasna in mislim, da bi se kot družba morali bistveno bolj ukvarjati. Ne nazadnje je tudi od njih v precejšnji meri odvisna naša prihodnost, uspešnost države. To so ljudje, ki želijo osvajati nova znanja, ustvarjati nove produkte in to bi morali bolj spodbujati. In za to bi nam tudi oni bili zelo hvaležni!”

Biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!

Ker je sam še vedno vpet v šolski sistem, ki ga do obisti pozna, se ne ukvarja veliko s premišljevanjem o tem, ali vsega kar sam počne z otroki “z dna”, ne bi že v osnovi bil dolžan početi šolski sistem: “Ker že 25 let živim v tej državi, od šolskega sistema iskreno niti ne pričakujem več, da bi take stvari počeli, čeprav bi jih seveda bili dolžni početi.

Najtežje je videti otroke, ki so zelo inteligentni ali pa vsaj povprečni in si želijo lepega življenja v naši državi, a jim naš šolski sistem tega uspeha ne le ne pomaga doseči, pač pa jim kdaj celo otežuje njihovo pot. Ti otroci potrebujejo dodatno, posebno pozornost šolskega sistema, a je pogosto nimajo. Oziroma jo izjemoma imajo. Predvsem nimajo nikogar, ki bi jim v težkih življenjskih situacijah, kakršne preživljajo, znal in hotel prisluhniti. Na ZPM Ljubljana Moste Polje se srečujemo z zgodbami otrok, ki v svojem življenju doživljajo oz. so priča najrazličnejšim kaznivim dejanjem kar jih pozna kazenski zakonik. ta dejanja nanje seveda vplivajo, ne le fizično, predvsem psihično. In biti prijatelj takemu otroku je velik izziv in hkrati velika čast!”


28.09.2020

Z dražbo Pogačarjeve rumene majice do rekordnih 47.009 evrov za otroke iz Botrstva

Del podpore naše RTV hiše programu Botrstvo so že 6 let tudi dobrodelne dražbe. v petek zjutraj je v etru Vala 202 potekala 9. večja dražba, Zmagovalec dirke vseh dirk Tadej Pogačar je namreč zmagovito rumeno majico dirke po Franciji podaril za pomoč mladim športnim talentom iz programa Botrstvo v Sloveniji. Kupec, podjetje Bauhaus Slovenija, je zanjo odštel 45.000 evrov in s tem izenačil doslej najvišji izkupiček tovrstnih dražb, 45.000 evrov za zmagovite smuči Petra Prevca iz sezone 2016. Celoten izkupiček je višji še za 2009 evrov, saj je dražitelj Danilo, ki je od dražbe odstopil, končnemu znesku dodal še simbolični znesek v enakih številkah kot je bil datum konca te, za Slovence nedvomno znamenite dirke: 20.09. Skupno je bilo v 9 dražbah v 6 letih z dražbami na Valu 202 zbranih že več kot 232.000 evrov.


21.09.2020

Če nadarjen športnik izgubi možnost za razvoj talenta zgolj zaradi pomanjkanja financ, vse ostalo zanj postane nepomembno

Program Botrstvo je že vrsto let namenjen spodbujanju enakih možnosti za razvoj otrok iz socialnega dna. In spodbuda razvoja talentov – tudi v obšolskih dejavnostih – je eno od njegovih zelo pomembnih poslanstev. Za številne otroke 30 evrov mesečno, ki jih zanje darujejo njihovi botri, pomeni prav vstopnico v šport, glasbeno, jezikovno ali kakšno drugo dejavnost. Toda za tiste, ki sodelujejo v finančno zahtevnejših dejavnostih oz. s svojim talentom tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate, brezplačne dejavnosti kmalu ne zadostujejo več. In za nadaljnjo pot razvoja postane finančna sposobnost njihovih staršev odločilnejši dejavnik kot nadarjenost, prizadevnost in vztrajnost. S takšnim sistemom nepovratno izgubljamo talente, dobre rezultate in predvsem samozavest ion zdrav razvoj mladih, opozarja športni psiholog mag. Aleš Vičič.


14.09.2020

Nikoli, nikoli ne obupaj!

Med več kot 8000 botri, ki so v desetletju obstoja tega programa botrovali kateremu od otrok, je tudi botra Nuša. V petih letih je botrovala dvema otrokoma, nabralo pa se je tudi kar nekaj izkušenj in razmislekov o tem zelo prepoznavnem programu za neposredno pomoč otrokom in mladostnikom v Sloveniji.


07.09.2020

Zanje je šola najprej varna hiša, šele nato izobraževalna ustanova

Čeprav se počitnice morda zdijo že oddaljen spomin, so se zadnji otroci, ki so letovanje uživali tudi v z vašo pomočjo, z morja vrnili pred natanko tednom dni. Letovanja v drugačnem okolju in z novimi prijatelji so bila letos še posebej pomembna zato, ker so otroci mesece dolgo živeli le doma. In ni jih malo, za katere prav dom ni varno in zdravo okolje. Zdaj, ko po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova mora ostajati doma, znova opozarjamo, kako pomemben vlogo ima šola v življenju otrok.


31.08.2020

Stiska me, ker vem, v kakšne zlorabe, nasilje in stiske se vračajo

Vsem strahovom in skrbem navkljub je večina humanitarnih organizacij uspela izpeljati tudi letošnje programe poletnih letovanj za otroke. Letos so bili spremembe okolja željni prav vsi, močno pa so odmik od domačega okolja potrebovali predvsem otroci, ki živijo v nespodbudnih okoljih, nasilju, pomanjkanju ali osamljenosti. Med počitnikarji so bili - tudi s pomočjo donacij naših poslušalcev - tudi otroci iz programa Botrstvo.


27.07.2020

Če ti ne gre, povej!

Poletne počitnice se počasi prevešajo v drugo polovico in marsikdo je že pomislil na novo šolsko leto, najbolj pa tisti, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti šolskih potrebščin oziroma to storijo zelo težko.


20.07.2020

Ostaja strah, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe

Starši z nižjimi prihodki se spopadajo s strahom, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe. Opozarjajo, da kljub temu, da je šola brezplačna, še posebej letos, ob nenavadnem poteku leta, ostaja velik strošek. Šole omogočajo šolske sklade, vendar je ostalih šolskih potrebščin še vedno toliko, da jih nekateri svojim otrokom ne zmorejo nuditi. Nakup šolskih potrebščin bo konec poletja velika težava, ki je ne bo možno neopazno preložiti za kakšen mesec ali dva.


13.07.2020

Preslišani pozivi k prilagoditvi mature manjšajo tudi zaupanje mladih v politiko

Med maturanti, ki so nestrpno čakali na današnje rezultate mature, je bila tudi Ana. Čeprav je zelo uspešna dijakinja brez učnih težav, je bilo šolsko leto, v katerem je končala splošno gimnazijo, tudi zanjo izjemno naporno. V družini je namreč šest otrok, zato je bilo šolanje na daljavo, vključno s pripravami na maturo, izjemno stresno. In še nikoli ni bil uspeh dijakov tako zelo odvisen od tega, v kakšnih razmerah in življenjskih okoliščinah živi njegova družina.


06.07.2020

Botrstvo: Počitniška letovanja

Počitniška letovanja so za mnoge otroke edina priložnost, da se v prijaznem vzdušju in okolju sprostijo, da uveljavijo svojo samostojnost in zanimanja. S pomočjo strokovnega vodstva se morda celo prvič počutijo sprejete in varne. Naučijo se vrednosti timskega sodelovanja, razvijajo prijateljstva in zaupanje vase ter s tem krepijo tudi zdravje. Socialnim in finančnim stiskam so se letos pridružile posledice epidemije. Poleg treh mesecev, ki so jih šolarji preživeli doma, mnogi v zelo nezdravih okoljih, je zdaj strah pred okužbami okrnil tudi nekatere programe. Je tveganje za okužbo večje kot tveganje, pred katerega so postavljeni, če ostajajo doma? To je danes naše glavno, ne pa edino vodilo. Mateja Brežan se je odpravila na Debeli rtič.


29.06.2020

Preden ocenijo uspešnost takega šolanja, naj samo en dan preživijo v naši koži

Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami so bili vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v minuli mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem seveda ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju naslednjega šolskega leta morali bolj upoštevati …


22.06.2020

Za nas je bilo šolanje na daljavo grozljiva izkušnja

Šolsko leto, ki se končuje, je eno najbolj nenavadnih, izvedba pa izrazito odvisna od domačih razmer posameznega otroka. Težave s pomanjkanjem računalniške opreme so bile le manjši del stisk, ki so jih doživljali otroci. Večje so bile pri tistih, ki so pri delu potrebovali ogromno pomoči. Najmlajši sin naše sogovornice, ki sama živi s štirimi otroki, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. V osnovni šoli dobi vso potrebno pomoč, doma pa so vsa bremena šolanja padla na mamo, ki ima tudi sama hude zdravstvene težave. Pomagati je morala tudi hčerki s hudo disleksijo in diskalkulijo. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 12 ur in kot pravi mama, je bilo tako šolanje zanje izčrpavajoča in grozljiva izkušnja.


15.06.2020

Neenakosti, ki se kažejo v družbi, se odražajo tudi na razvoju otrok

Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne aktivnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami.


08.06.2020

Val posledic otroških in mladostniških stisk iz časa epidemije šele prihaja

Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč, značilnosti korona dobe opisuje vodja Službe za otroško psihiatrijo pri Pediatrični kliniki v Ljubljani dr. Marija Anderluh.


01.06.2020

Konec epidemije prinaša veliko negotovosti

Dva in pol meseca pa sta na družinah, ki so že pred korona obdobjem težko živele, pustile še drugačne posledice. Ljudem v stiski so vseskozi pomagali tudi številni prostovoljci in nevladne organizacije, med njimi tudi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Družine so se zelo različno spopadale s pomanjkanjem osnovnega, z izgubo službe, morda celo vsega dohodka, s strahom pred prihodnostjo, pravi Monika Erjavec Bizjak, ki jim je bila s psihosocialno pomočjo preko telefona vseskozi na voljo. Zelo pomembno je bilo tudi, kako so bili urejeni družinski odnosi že pred krizo in kako so bili ljudje opremljeni za soočanje z različnimi stiskami. Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.


25.05.2020

Metka Čermelj, Cona Fužine

Po dijakih zadnjih letnikov in šolarjih prve triade so se danes v šole vrnili še devetošolci. Za njimi je devet tednov šolanja oz. poskusov šolanja na domu. Vsekakor je bil to čas, ko so brez ustrezne podpore in pomoči strokovnih služb ostali tisti, ki jo najbolj potrebujejo. To sicer lahko dobijo pri različnih organizacijah, tudi takih, ki delujejo znotraj Centrov za socialno delo in delujejo na več kot tridesetih lokacijah po vsej Sloveniji.


18.05.2020

Stiske otrok v času šolanja na daljavo

Dva meseca učenja od doma bosta za večino otrok najbrž kmalu le zanimiv spomin na nenavaden družinski čas. Za otroke, ki jim šola ali dijaški dom pomenita pobeg od stisk, nespodbudnih domačih razmer, razpadlih družinskih odnosov, strahu, kričanja in pomanjkanja najosnovnejšega, pa je bila to dolga in boleča doba, ki je znova razgalila, v kako drugačnih razmerah živijo otroci in kako ključne so te v času šolanja na daljavo.


11.05.2020

Učna pomoč na daljavo

Med dejavnostmi, ki jih večgeneracijski centri po vsej Sloveniji nudijo mlajšim obiskovalcem, je vseskozi tudi učna pomoč. Tudi, ko je pouk še potekal normalno, je z razumevanjem snovi, zbranostjo, učnimi strategijami, motivacijo imelo težave veliko otrok. Mnogim starši ali sorojenci ne morejo pomagati, številni si ne morejo privoščiti plačane pomoči inštruktorjev in bi brez pomoči prostovoljcev težko zmogli šolske obveznosti. Zdaj, ko se je pouk popolnoma preselil med domače stene, pa so ti otroci ostali tudi brez pomoči učiteljev, specialnih pedagogov, psihologov in seveda tudi vrstnikov. Med številnimi prostovoljci, ki nudijo pomoč, so tudi prostovoljci, ki pomagajo otrokom iz VGC Skupna točka v Ljubljani. Jana Vidic se je pogovarjala z Estero Popovič, vodjo učne pomoči in drugih dejavnosti v Večgeneracijskem centru Ljubljana.


20.04.2020

Poziv k opustitvi ocenjevanja

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje pri svojem delu z otroki in mladostniki že dalj časa opozarjajo na razslojenost šolarjev in dijakov v slovenskih šolah. V Sloveniji ogromno otrok in mladostnikov živi v premajhnih in neprimernih stanovanjih, nekateri nimajo niti svoje postelje, kaj šele svoje sobe. Mnogim otrokom in mladostnikom so šole in dijaški domovi pomenili edini odmik od nevzdržnih domačih razmer, nasilja in pomanjkanja ter lakote. Prav tako so jim pomenili edino možnost za učenje in učno pomoč. Trenutna epidemija COVID-19 je stisko teh otrok in mladostnikov še poglobila.


06.04.2020

Povprečen slovenski otrok pred zasloni preživi skoraj 55 ur tedensko

Zadnje tedne je precejšen del naših dejavnosti, delo, izobraževanje in tudi prosti čas, povezan s spletom, ki nam vse to tudi omogoča. Brez nove tehnologije ne gre, še posebno v teh časih, a ločiti moramo med delom ob pomoči nove tehnologije in zabavo, ki lahko tudi zasvoji. Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici, v katerem obravnavajo tudi nekemične zasvojenosti, torej odvisnike od interneta, iger, spletnih omrežij. Te dni terapij ne izvajajo, a vseeno ljudje iščejo pomoč po telefonu, saj ta položaj, v katerem smo, lahko osvetli prav nekemične zasvojenosti tudi pri otrocih in mladostnikih. Spletni test, s katerim lahko preverite, ali so vaši otroci po malem že zasvojeni z videoigricami, so pripravili v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT, v katerem so svoje svetovanje in informiranje preselili na splet in so tako še vedno na voljo za svetovanje in pomoč.


30.03.2020

Darja Kuzmanič Korva

Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, mag. Darja Kuzmanič Korva.


Stran 10 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov