Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi, osebno smo se, bolj kot z glasovnimi in interpretativnimi odlikami mlade grške operne pevke, bolj posvetili njeni življenjski poti in usodi. Izvedeli smo, da je bila kot inženirka elektrotehnike nesrečna, zato se je odločila za študij opernega petja. Poliglotka, rojena v Kanadi, se je skoraj mimo grede naučila še slovensko, ‘Maria Callas 21. stoletja’ pa je spoznala svojega ‘Onassissa’ ravno v Ljubljani.
Od Aten prek Ljubljane, z vmesnim postankom v Londonu, do velikih svetovnih odrov ni najbolj tipična poklicna pot za operno pevko. Je pa to pot, za katero se je odločila Katerina Roussou, mlada Grkinja, ki se je za Ljubljano ogrela, ker je tu že študirala njena prijateljica. Ko pa je spoznala še profesorico Alenko Dernaš Bunto, odločitev, da ostane, ni bila težka.
“Odločila sem se, da pridem sem zaradi nje. Ker v Londonu s profesorico nisem bila zadovoljna, sem prišla v Ljubljano,” je povedala Katerina, ki je vedela mestu kamor je prišla le to, da imamo tu košarkarsko ekipo Union Olimpija.
Katerina govori sedem jezikov, nazadnje se je naučila slovensko. “Čeprav govorim veliko jezikov, sem imela s slovenščino velike težave. V Londonu sem se eno leto učila rusko, zato mi je bilo malo lažje. Ampak sem, kljub temu potrebovala pet mesecev, da sem sestavila prvi stavek v slovenščini.” Prve tri jezike: grško, angleško in francosko se je naučila v Montrealu, v Kanadi, kjer sta si v 70. letih njena starša, zdravnika, našla službi, in kjer je rojena.
Ko je bila najstnica, so se vrnili v Atene, kjer pa ni zdržala dolgo – elektrotehniko je študirala v Belgiji. “Vedno sem bila dobra v matematiki. Celo študirati sem jo hotela. Potem so me prepričali, da bom lažje našla službo, če študiram elektrotehniko,” je dejala. A ker v tem poklicu ni bila srečna, je pustila dobro plačano službo v grškem telekomunikacijskem velikanu in začela študirati operno petje. Najprej v Atenah, nato v Londonu, zdaj zaključuje študij v Ljubljani.
V Ljubljani je malo Grkov
V četrtek zvečer ima v dvorani Kazina podiplomski recital in potem se bo s svojim fantom, ki bo v kratkem postal tudi njen mož, preselila na Švedsko. Spoznala ga je v Ljubljani, saj je raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer preučuje odzive človeškega telesa v ekstremnih situacijah. Dobil je mikavno ponudbo, da svoje delo nadaljuje na Švedskem. Odšla bosta letos poleti.
“Malo Grkov nas je v Ljubljani, zato se toliko bolj družimo. Ampak nikoli si nisem mislila, da bom tu spoznala bodočega moža. To je usoda,” je dejala Katerina. A biti Grk v teh časih ni lahko. To je občutila predvsem lani jeseni, ko je nastopala v Nemčiji. Katerina ves čas pozorno spremlja situacijo doma. “V Grčiji je zelo depresivno. Mladi nimajo dela ali pa jih za delo ne plačujejo. Razočarana sem nad politiko, sploh ker so ekstremisti prišli v parlament.”
Kaj pa kriza in kultura?
“Kultura je zaradi krize povsod v slabem stanju. Zanimivo pa je, da gre grški nacionalni operi dobro, saj so sestavili repertoar iz samih znanih del in imajo predstave razprodane. To je presenečenje.” Zelo ponosna je na svojo sonarodnjakinjo Mario Callas: “Ona je moja najljubša pevka. Zanimivo je, da je začela svojo pot na isti šoli kot jaz.” Ampak, zaradi operne zvezde v Grčiji opera ni nič bolj popularna: “Nas je deset milijonov, pa imamo eno opero. Vi pa imate kar dve. A imate zahodno evropsko glasbeno tradicijo, ki je pri nas ni.”
716 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
V Evropi, osebno smo se, bolj kot z glasovnimi in interpretativnimi odlikami mlade grške operne pevke, bolj posvetili njeni življenjski poti in usodi. Izvedeli smo, da je bila kot inženirka elektrotehnike nesrečna, zato se je odločila za študij opernega petja. Poliglotka, rojena v Kanadi, se je skoraj mimo grede naučila še slovensko, ‘Maria Callas 21. stoletja’ pa je spoznala svojega ‘Onassissa’ ravno v Ljubljani.
Od Aten prek Ljubljane, z vmesnim postankom v Londonu, do velikih svetovnih odrov ni najbolj tipična poklicna pot za operno pevko. Je pa to pot, za katero se je odločila Katerina Roussou, mlada Grkinja, ki se je za Ljubljano ogrela, ker je tu že študirala njena prijateljica. Ko pa je spoznala še profesorico Alenko Dernaš Bunto, odločitev, da ostane, ni bila težka.
“Odločila sem se, da pridem sem zaradi nje. Ker v Londonu s profesorico nisem bila zadovoljna, sem prišla v Ljubljano,” je povedala Katerina, ki je vedela mestu kamor je prišla le to, da imamo tu košarkarsko ekipo Union Olimpija.
Katerina govori sedem jezikov, nazadnje se je naučila slovensko. “Čeprav govorim veliko jezikov, sem imela s slovenščino velike težave. V Londonu sem se eno leto učila rusko, zato mi je bilo malo lažje. Ampak sem, kljub temu potrebovala pet mesecev, da sem sestavila prvi stavek v slovenščini.” Prve tri jezike: grško, angleško in francosko se je naučila v Montrealu, v Kanadi, kjer sta si v 70. letih njena starša, zdravnika, našla službi, in kjer je rojena.
Ko je bila najstnica, so se vrnili v Atene, kjer pa ni zdržala dolgo – elektrotehniko je študirala v Belgiji. “Vedno sem bila dobra v matematiki. Celo študirati sem jo hotela. Potem so me prepričali, da bom lažje našla službo, če študiram elektrotehniko,” je dejala. A ker v tem poklicu ni bila srečna, je pustila dobro plačano službo v grškem telekomunikacijskem velikanu in začela študirati operno petje. Najprej v Atenah, nato v Londonu, zdaj zaključuje študij v Ljubljani.
V Ljubljani je malo Grkov
V četrtek zvečer ima v dvorani Kazina podiplomski recital in potem se bo s svojim fantom, ki bo v kratkem postal tudi njen mož, preselila na Švedsko. Spoznala ga je v Ljubljani, saj je raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer preučuje odzive človeškega telesa v ekstremnih situacijah. Dobil je mikavno ponudbo, da svoje delo nadaljuje na Švedskem. Odšla bosta letos poleti.
“Malo Grkov nas je v Ljubljani, zato se toliko bolj družimo. Ampak nikoli si nisem mislila, da bom tu spoznala bodočega moža. To je usoda,” je dejala Katerina. A biti Grk v teh časih ni lahko. To je občutila predvsem lani jeseni, ko je nastopala v Nemčiji. Katerina ves čas pozorno spremlja situacijo doma. “V Grčiji je zelo depresivno. Mladi nimajo dela ali pa jih za delo ne plačujejo. Razočarana sem nad politiko, sploh ker so ekstremisti prišli v parlament.”
Kaj pa kriza in kultura?
“Kultura je zaradi krize povsod v slabem stanju. Zanimivo pa je, da gre grški nacionalni operi dobro, saj so sestavili repertoar iz samih znanih del in imajo predstave razprodane. To je presenečenje.” Zelo ponosna je na svojo sonarodnjakinjo Mario Callas: “Ona je moja najljubša pevka. Zanimivo je, da je začela svojo pot na isti šoli kot jaz.” Ampak, zaradi operne zvezde v Grčiji opera ni nič bolj popularna: “Nas je deset milijonov, pa imamo eno opero. Vi pa imate kar dve. A imate zahodno evropsko glasbeno tradicijo, ki je pri nas ni.”
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Neveljaven email naslov