Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi, osebno smo se, bolj kot z glasovnimi in interpretativnimi odlikami mlade grške operne pevke, bolj posvetili njeni življenjski poti in usodi. Izvedeli smo, da je bila kot inženirka elektrotehnike nesrečna, zato se je odločila za študij opernega petja. Poliglotka, rojena v Kanadi, se je skoraj mimo grede naučila še slovensko, ‘Maria Callas 21. stoletja’ pa je spoznala svojega ‘Onassissa’ ravno v Ljubljani.
Od Aten prek Ljubljane, z vmesnim postankom v Londonu, do velikih svetovnih odrov ni najbolj tipična poklicna pot za operno pevko. Je pa to pot, za katero se je odločila Katerina Roussou, mlada Grkinja, ki se je za Ljubljano ogrela, ker je tu že študirala njena prijateljica. Ko pa je spoznala še profesorico Alenko Dernaš Bunto, odločitev, da ostane, ni bila težka.
“Odločila sem se, da pridem sem zaradi nje. Ker v Londonu s profesorico nisem bila zadovoljna, sem prišla v Ljubljano,” je povedala Katerina, ki je vedela mestu kamor je prišla le to, da imamo tu košarkarsko ekipo Union Olimpija.
Katerina govori sedem jezikov, nazadnje se je naučila slovensko. “Čeprav govorim veliko jezikov, sem imela s slovenščino velike težave. V Londonu sem se eno leto učila rusko, zato mi je bilo malo lažje. Ampak sem, kljub temu potrebovala pet mesecev, da sem sestavila prvi stavek v slovenščini.” Prve tri jezike: grško, angleško in francosko se je naučila v Montrealu, v Kanadi, kjer sta si v 70. letih njena starša, zdravnika, našla službi, in kjer je rojena.
Ko je bila najstnica, so se vrnili v Atene, kjer pa ni zdržala dolgo – elektrotehniko je študirala v Belgiji. “Vedno sem bila dobra v matematiki. Celo študirati sem jo hotela. Potem so me prepričali, da bom lažje našla službo, če študiram elektrotehniko,” je dejala. A ker v tem poklicu ni bila srečna, je pustila dobro plačano službo v grškem telekomunikacijskem velikanu in začela študirati operno petje. Najprej v Atenah, nato v Londonu, zdaj zaključuje študij v Ljubljani.
V Ljubljani je malo Grkov
V četrtek zvečer ima v dvorani Kazina podiplomski recital in potem se bo s svojim fantom, ki bo v kratkem postal tudi njen mož, preselila na Švedsko. Spoznala ga je v Ljubljani, saj je raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer preučuje odzive človeškega telesa v ekstremnih situacijah. Dobil je mikavno ponudbo, da svoje delo nadaljuje na Švedskem. Odšla bosta letos poleti.
“Malo Grkov nas je v Ljubljani, zato se toliko bolj družimo. Ampak nikoli si nisem mislila, da bom tu spoznala bodočega moža. To je usoda,” je dejala Katerina. A biti Grk v teh časih ni lahko. To je občutila predvsem lani jeseni, ko je nastopala v Nemčiji. Katerina ves čas pozorno spremlja situacijo doma. “V Grčiji je zelo depresivno. Mladi nimajo dela ali pa jih za delo ne plačujejo. Razočarana sem nad politiko, sploh ker so ekstremisti prišli v parlament.”
Kaj pa kriza in kultura?
“Kultura je zaradi krize povsod v slabem stanju. Zanimivo pa je, da gre grški nacionalni operi dobro, saj so sestavili repertoar iz samih znanih del in imajo predstave razprodane. To je presenečenje.” Zelo ponosna je na svojo sonarodnjakinjo Mario Callas: “Ona je moja najljubša pevka. Zanimivo je, da je začela svojo pot na isti šoli kot jaz.” Ampak, zaradi operne zvezde v Grčiji opera ni nič bolj popularna: “Nas je deset milijonov, pa imamo eno opero. Vi pa imate kar dve. A imate zahodno evropsko glasbeno tradicijo, ki je pri nas ni.”
715 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
V Evropi, osebno smo se, bolj kot z glasovnimi in interpretativnimi odlikami mlade grške operne pevke, bolj posvetili njeni življenjski poti in usodi. Izvedeli smo, da je bila kot inženirka elektrotehnike nesrečna, zato se je odločila za študij opernega petja. Poliglotka, rojena v Kanadi, se je skoraj mimo grede naučila še slovensko, ‘Maria Callas 21. stoletja’ pa je spoznala svojega ‘Onassissa’ ravno v Ljubljani.
Od Aten prek Ljubljane, z vmesnim postankom v Londonu, do velikih svetovnih odrov ni najbolj tipična poklicna pot za operno pevko. Je pa to pot, za katero se je odločila Katerina Roussou, mlada Grkinja, ki se je za Ljubljano ogrela, ker je tu že študirala njena prijateljica. Ko pa je spoznala še profesorico Alenko Dernaš Bunto, odločitev, da ostane, ni bila težka.
“Odločila sem se, da pridem sem zaradi nje. Ker v Londonu s profesorico nisem bila zadovoljna, sem prišla v Ljubljano,” je povedala Katerina, ki je vedela mestu kamor je prišla le to, da imamo tu košarkarsko ekipo Union Olimpija.
Katerina govori sedem jezikov, nazadnje se je naučila slovensko. “Čeprav govorim veliko jezikov, sem imela s slovenščino velike težave. V Londonu sem se eno leto učila rusko, zato mi je bilo malo lažje. Ampak sem, kljub temu potrebovala pet mesecev, da sem sestavila prvi stavek v slovenščini.” Prve tri jezike: grško, angleško in francosko se je naučila v Montrealu, v Kanadi, kjer sta si v 70. letih njena starša, zdravnika, našla službi, in kjer je rojena.
Ko je bila najstnica, so se vrnili v Atene, kjer pa ni zdržala dolgo – elektrotehniko je študirala v Belgiji. “Vedno sem bila dobra v matematiki. Celo študirati sem jo hotela. Potem so me prepričali, da bom lažje našla službo, če študiram elektrotehniko,” je dejala. A ker v tem poklicu ni bila srečna, je pustila dobro plačano službo v grškem telekomunikacijskem velikanu in začela študirati operno petje. Najprej v Atenah, nato v Londonu, zdaj zaključuje študij v Ljubljani.
V Ljubljani je malo Grkov
V četrtek zvečer ima v dvorani Kazina podiplomski recital in potem se bo s svojim fantom, ki bo v kratkem postal tudi njen mož, preselila na Švedsko. Spoznala ga je v Ljubljani, saj je raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer preučuje odzive človeškega telesa v ekstremnih situacijah. Dobil je mikavno ponudbo, da svoje delo nadaljuje na Švedskem. Odšla bosta letos poleti.
“Malo Grkov nas je v Ljubljani, zato se toliko bolj družimo. Ampak nikoli si nisem mislila, da bom tu spoznala bodočega moža. To je usoda,” je dejala Katerina. A biti Grk v teh časih ni lahko. To je občutila predvsem lani jeseni, ko je nastopala v Nemčiji. Katerina ves čas pozorno spremlja situacijo doma. “V Grčiji je zelo depresivno. Mladi nimajo dela ali pa jih za delo ne plačujejo. Razočarana sem nad politiko, sploh ker so ekstremisti prišli v parlament.”
Kaj pa kriza in kultura?
“Kultura je zaradi krize povsod v slabem stanju. Zanimivo pa je, da gre grški nacionalni operi dobro, saj so sestavili repertoar iz samih znanih del in imajo predstave razprodane. To je presenečenje.” Zelo ponosna je na svojo sonarodnjakinjo Mario Callas: “Ona je moja najljubša pevka. Zanimivo je, da je začela svojo pot na isti šoli kot jaz.” Ampak, zaradi operne zvezde v Grčiji opera ni nič bolj popularna: “Nas je deset milijonov, pa imamo eno opero. Vi pa imate kar dve. A imate zahodno evropsko glasbeno tradicijo, ki je pri nas ni.”
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.
Hindi Zahra je maroško-francoska pevka, ki pripoveduje, da jo je oče vojak opolnomočil v tradicionalni družbi.
Doktor Cocktail oziroma DC, kot ga kličejo, odkar pomni, svojega rojstnega imena ne uporablja. Čeprav je rojen v Italiji in je v Slovenijo prvič prišel šele leta 1995 pri osemnajstih letih, se ima za Slovenca. Življenje je posvetil mešanju pijač, ki jih je stregel po vsem svetu, od Brazilije prek Ibize do Kitajske, njegove koktajle je pil celo monaški princ Albert. Moto je našel v antični Grčiji, ime pa mu je na Baliju, kjer je preživel zadnjih sedem let, nadela šestletna deklica. V Evropi osebno izveste tudi, kdo je pripravil prvi mojito in zakaj je sok sladkornega trsa najboljša pijača.
Neveljaven email naslov