Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi, osebno smo se, bolj kot z glasovnimi in interpretativnimi odlikami mlade grške operne pevke, bolj posvetili njeni življenjski poti in usodi. Izvedeli smo, da je bila kot inženirka elektrotehnike nesrečna, zato se je odločila za študij opernega petja. Poliglotka, rojena v Kanadi, se je skoraj mimo grede naučila še slovensko, ‘Maria Callas 21. stoletja’ pa je spoznala svojega ‘Onassissa’ ravno v Ljubljani.
Od Aten prek Ljubljane, z vmesnim postankom v Londonu, do velikih svetovnih odrov ni najbolj tipična poklicna pot za operno pevko. Je pa to pot, za katero se je odločila Katerina Roussou, mlada Grkinja, ki se je za Ljubljano ogrela, ker je tu že študirala njena prijateljica. Ko pa je spoznala še profesorico Alenko Dernaš Bunto, odločitev, da ostane, ni bila težka.
“Odločila sem se, da pridem sem zaradi nje. Ker v Londonu s profesorico nisem bila zadovoljna, sem prišla v Ljubljano,” je povedala Katerina, ki je vedela mestu kamor je prišla le to, da imamo tu košarkarsko ekipo Union Olimpija.
Katerina govori sedem jezikov, nazadnje se je naučila slovensko. “Čeprav govorim veliko jezikov, sem imela s slovenščino velike težave. V Londonu sem se eno leto učila rusko, zato mi je bilo malo lažje. Ampak sem, kljub temu potrebovala pet mesecev, da sem sestavila prvi stavek v slovenščini.” Prve tri jezike: grško, angleško in francosko se je naučila v Montrealu, v Kanadi, kjer sta si v 70. letih njena starša, zdravnika, našla službi, in kjer je rojena.
Ko je bila najstnica, so se vrnili v Atene, kjer pa ni zdržala dolgo – elektrotehniko je študirala v Belgiji. “Vedno sem bila dobra v matematiki. Celo študirati sem jo hotela. Potem so me prepričali, da bom lažje našla službo, če študiram elektrotehniko,” je dejala. A ker v tem poklicu ni bila srečna, je pustila dobro plačano službo v grškem telekomunikacijskem velikanu in začela študirati operno petje. Najprej v Atenah, nato v Londonu, zdaj zaključuje študij v Ljubljani.
V Ljubljani je malo Grkov
V četrtek zvečer ima v dvorani Kazina podiplomski recital in potem se bo s svojim fantom, ki bo v kratkem postal tudi njen mož, preselila na Švedsko. Spoznala ga je v Ljubljani, saj je raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer preučuje odzive človeškega telesa v ekstremnih situacijah. Dobil je mikavno ponudbo, da svoje delo nadaljuje na Švedskem. Odšla bosta letos poleti.
“Malo Grkov nas je v Ljubljani, zato se toliko bolj družimo. Ampak nikoli si nisem mislila, da bom tu spoznala bodočega moža. To je usoda,” je dejala Katerina. A biti Grk v teh časih ni lahko. To je občutila predvsem lani jeseni, ko je nastopala v Nemčiji. Katerina ves čas pozorno spremlja situacijo doma. “V Grčiji je zelo depresivno. Mladi nimajo dela ali pa jih za delo ne plačujejo. Razočarana sem nad politiko, sploh ker so ekstremisti prišli v parlament.”
Kaj pa kriza in kultura?
“Kultura je zaradi krize povsod v slabem stanju. Zanimivo pa je, da gre grški nacionalni operi dobro, saj so sestavili repertoar iz samih znanih del in imajo predstave razprodane. To je presenečenje.” Zelo ponosna je na svojo sonarodnjakinjo Mario Callas: “Ona je moja najljubša pevka. Zanimivo je, da je začela svojo pot na isti šoli kot jaz.” Ampak, zaradi operne zvezde v Grčiji opera ni nič bolj popularna: “Nas je deset milijonov, pa imamo eno opero. Vi pa imate kar dve. A imate zahodno evropsko glasbeno tradicijo, ki je pri nas ni.”
715 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
V Evropi, osebno smo se, bolj kot z glasovnimi in interpretativnimi odlikami mlade grške operne pevke, bolj posvetili njeni življenjski poti in usodi. Izvedeli smo, da je bila kot inženirka elektrotehnike nesrečna, zato se je odločila za študij opernega petja. Poliglotka, rojena v Kanadi, se je skoraj mimo grede naučila še slovensko, ‘Maria Callas 21. stoletja’ pa je spoznala svojega ‘Onassissa’ ravno v Ljubljani.
Od Aten prek Ljubljane, z vmesnim postankom v Londonu, do velikih svetovnih odrov ni najbolj tipična poklicna pot za operno pevko. Je pa to pot, za katero se je odločila Katerina Roussou, mlada Grkinja, ki se je za Ljubljano ogrela, ker je tu že študirala njena prijateljica. Ko pa je spoznala še profesorico Alenko Dernaš Bunto, odločitev, da ostane, ni bila težka.
“Odločila sem se, da pridem sem zaradi nje. Ker v Londonu s profesorico nisem bila zadovoljna, sem prišla v Ljubljano,” je povedala Katerina, ki je vedela mestu kamor je prišla le to, da imamo tu košarkarsko ekipo Union Olimpija.
Katerina govori sedem jezikov, nazadnje se je naučila slovensko. “Čeprav govorim veliko jezikov, sem imela s slovenščino velike težave. V Londonu sem se eno leto učila rusko, zato mi je bilo malo lažje. Ampak sem, kljub temu potrebovala pet mesecev, da sem sestavila prvi stavek v slovenščini.” Prve tri jezike: grško, angleško in francosko se je naučila v Montrealu, v Kanadi, kjer sta si v 70. letih njena starša, zdravnika, našla službi, in kjer je rojena.
Ko je bila najstnica, so se vrnili v Atene, kjer pa ni zdržala dolgo – elektrotehniko je študirala v Belgiji. “Vedno sem bila dobra v matematiki. Celo študirati sem jo hotela. Potem so me prepričali, da bom lažje našla službo, če študiram elektrotehniko,” je dejala. A ker v tem poklicu ni bila srečna, je pustila dobro plačano službo v grškem telekomunikacijskem velikanu in začela študirati operno petje. Najprej v Atenah, nato v Londonu, zdaj zaključuje študij v Ljubljani.
V Ljubljani je malo Grkov
V četrtek zvečer ima v dvorani Kazina podiplomski recital in potem se bo s svojim fantom, ki bo v kratkem postal tudi njen mož, preselila na Švedsko. Spoznala ga je v Ljubljani, saj je raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer preučuje odzive človeškega telesa v ekstremnih situacijah. Dobil je mikavno ponudbo, da svoje delo nadaljuje na Švedskem. Odšla bosta letos poleti.
“Malo Grkov nas je v Ljubljani, zato se toliko bolj družimo. Ampak nikoli si nisem mislila, da bom tu spoznala bodočega moža. To je usoda,” je dejala Katerina. A biti Grk v teh časih ni lahko. To je občutila predvsem lani jeseni, ko je nastopala v Nemčiji. Katerina ves čas pozorno spremlja situacijo doma. “V Grčiji je zelo depresivno. Mladi nimajo dela ali pa jih za delo ne plačujejo. Razočarana sem nad politiko, sploh ker so ekstremisti prišli v parlament.”
Kaj pa kriza in kultura?
“Kultura je zaradi krize povsod v slabem stanju. Zanimivo pa je, da gre grški nacionalni operi dobro, saj so sestavili repertoar iz samih znanih del in imajo predstave razprodane. To je presenečenje.” Zelo ponosna je na svojo sonarodnjakinjo Mario Callas: “Ona je moja najljubša pevka. Zanimivo je, da je začela svojo pot na isti šoli kot jaz.” Ampak, zaradi operne zvezde v Grčiji opera ni nič bolj popularna: “Nas je deset milijonov, pa imamo eno opero. Vi pa imate kar dve. A imate zahodno evropsko glasbeno tradicijo, ki je pri nas ni.”
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Neveljaven email naslov