Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


Evropa osebno

717 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


26.06.2024

Labrini in Konstantinos: Slovenci bi se morali več zabavati tako, kot to počnejo Grki

Fizičarka Labrini Athanasopoulou in glasbenik Konstantinos Sachos sta par iz Grčije, ki je v Ljubljani odprl restavracijo s tradicionalno grško hrano. Eden je prišel v Slovenijo zaradi službe, drugi zaradi ljubezni. Vse se je začelo pri njiju doma s kuhanjem za prijatelje, ki so ju kmalu zatem začeli spraševati: »Zakaj ne odpreta restavracije?«


19.06.2024

Seun Kuti: Naše odločitve največkrat usmerjata udobje in oportunizem

"Lepa glasba je tista, ki dviguje človekovo zavest," je prepričan nigerijski saksofonist in pevec Seun Kuti, ki se pogosto sprašuje o družbeno perečih in relevantnih tematikah. Pravi tudi, da bi morali prebrati ter slediti knjigi Krasni novi svet Aldousa Huxleyja in ignorirati take toksične posameznike. Pripoveduje o odraščanju v komuni, življenju mladih Afričanov in tudi o nadaljevanju očetove glasbene zapuščine.


12.06.2024

Tiago Ferraro: Boji se rutine in ustaljenega življenja

Tiago Ferraro prihaja iz Sao Paola v Braziliji, že skoraj deset let pa je digitalni nomad. Ima stalni naslov, na katerem sicer ne prebiva, nanj prejema le pošto. Ob vprašanju, ali bi se kdaj ustalil, pravi, da ne, ker ga je strah “normalnega” življenja. Živi od pustolovščine do pustolovščine, obiskal je že več kot 60 držav, leta 2017 tudi Slovenijo, ki jo je prekolesaril.


05.06.2024

Cristian Macedonschi: O saksoncih, Drakuli in Kralju Karlu v Romuniji

Cristian Macedonschi je podjetnik, gostinec in lokalni politik, ki pooseblja evro navdušenje v Romuniji. Je tudi del saksonske, nemško govoreče manjšine v Transilvaniji, katerega predniki so prišli tja pred 800 leti. Kot 16 letni dijak je po revoluciji zapustil svoj matično državo in se po 16 letih življenja v Nemčiji, tik preden se je Romunija pridružila EU vrnil domov. O saksoncih, Drakuli, Kralju Karlu, turizmu in še marsičem drugem se je z njim na Dan Evrope pogovarjal Miha Švalj.


25.05.2024

Laci Takacs: Madžarska in Evropa skozi umetnikove oči

Lacek Laci Takacs se je rodil kmalu po padcu železne zavese v bližini takrat po novem madžarsko-hrvaške meje. Pošali se, da so Rusi takoj dvignili roke nad Madžarsko, ko je prišel na svet. Po študiju je ostal v Budimpešti, kjer deluje kot plesalec in ulični gledališčnik. Sodeluje tudi s cirkusom in po mestu hodi kot klovn. Kako je skozi umetniške oči videti Madžarska in kako Evropa?


22.05.2024

Alessia, Michela in Sofia: Mladi Italijani obsojeni na premalo plačane službe in bivanje pri starših

Alessia, Michela in Sofia so študentke v Brescii. Pravijo, da je mesto prijazno in ustvarjeno po meri človeka, a je vse teže najti primerno zaposlitev in stanovanje. Študirajo, da bi si zagotovile boljše življenje, a zdi se jim, da je to vse teže dosegljivo zaradi (pre)nizkih plač in visokih stroškov bivanja. Všeč sta jim italijanska kultura in sproščenost, včasih pa bi si želele več odločnosti mladih, da bi si izborili boljše izhodišče za življenje na svojem.


15.05.2024

Thomas Gruber: V moji družini je vedno veljalo, da je delo tisto, ki šteje

Thomas Gruber je odraščal na kmetiji, a raje izbral karierno pot v turizmu. Obožuje gore in pohodništvo. Pri 26 letih ima že zelo zahtevno službo, koordinira in vodi pisarno turizma na enem najbolj znanih avstrijskih smučišč. Kot pravi se njegova ljubezen do organizacije čuti tudi pri načrtovanju dopusta.


08.05.2024

Lili Simon: Violinistka, ki bo prvič volila

Lili Simon je 19-letna violinistka iz Budimpešte. Madžarsko ima rada, a ni preveč zadovoljna z vzdušjem v državi. Želi si sprememb, odpravlja se na študij v tujino, a bi se rada vrnila v domovino in kaj konkretnega spremenila. Na evropskih volitvah bo sploh prvič imela volilno pravico. Verjame v aktivno državljanstvo.


24.04.2024

Balint Juhasz: Politika je ubila radijsko novinarstvo na Madžarskem

Balint Juhasz je 30-letni novinar in tržnik z Madžarske. Kot najstnik je bil ustanovitelj piratskega radia, se v študentskih letih zaposlil na javnem in po odpustitvi začel ustvarjati skupnostni radio. Pravi, da je biti neodvisni novinar na Madžarskem v tem trenutku težko, saj se politika zažira v vse pore medijskega sveta. Opozarja na dejstvo, da se mnogo mladih Madžarov izseljuje, da so najemnine na Madžarskem najvišje v Evropi v primerjavi z zaslužkom in izpostavlja nekaj, kar pri njih resnično dobro deluje - javni prevoz.


16.04.2024

Martin Ladika: Mea Kolpa in druge evropske meje

Martin Ladika je kantavtor, ki nastopa od zapora do kavča. Živi na hrvaški strani obmejne reke Kolpe. Razmišlja o žicah, mejah, Evropi, naravi … V preddverju zagrebškega džezovskega kluba pripoveduje in prepeva nekoliko drugačno zgodbo, ki je realistična in optimistična hkrati, pa tudi šaljiva in hipijevska.


10.04.2024

Jesus Yus Diez: Španski fizik v Vipavski dolini

Jesus Yus Diez je 30-letni doktor fizike iz Zaragoze. Dela v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Raziskuje aerosole in vpliv majhnih trdnih delcev v ozračju na zdravje in podnebne spremembe. Primerja znanstveno-raziskovalni okolji v Sloveniji in Španiji, osmišlja pomen evropskega povezovanja, govori o aktivnem državljanstvu in na podlagi raziskav poudarja pomembnost čistega zraka.


03.04.2024

Antonio: Delati sem začel že pri trinajstih letih

Pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, bomo v prihodnjih dveh mesecih oddajo Evropa osebno namenili osvetlitvi težav in pričakovanj mladih prebivalcev evropskih držav. Obiskali smo Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Italijo in tam mlade spraševali predvsem to, kako živijo, kakšne so njihove možnosti izobraževanja in posledično zaposlitve, kako je s stanovanjsko problematiko, kako doživljajo okoljsko krizo, kakšen je njihov pogled na življenje v državi rojstva in kaj bi radi sporočili politikom. Serijo oddaj začenja Maja Stepančič, ki se je februarja mudila v italijanski Brescii in na tamkajšnji železniški postaji nagovorila 30-letnega Antonia.


27.03.2024

Elinda Labropoulou: Novinarka, ki v prostem času vodi hotel

Elinda Labropoulou je izkušena grška novinarka, ki dela za največje svetovne medijske hiše. Pokrivala je grško dolžniško krizo, begunsko krizo, poročala je tudi s Kosova, Kitajske, iz Irana, v prostem času pa vodi idiličen hotel ob Jonskem morju. O novinarstvu včasih in danes ter tudi o tem, kako se je končalo snemanje vudu obreda na Haitiju, Elinda pove več v oddaji.


20.03.2024

Luigi Mendez: V Peruju pa bi ti čevlje pred vhodom ukradli

Perujec Luigi Mendez, ulični glasbenik, se je v Slovenijo preselil zaradi ljubezni. V življenju je spremenil in obogatil zvočno mestno kuliso v več kot 20-ih državah. Glasbeni samouk je kitaro zamenjal za manjše brenkalo ukulele, ker je priročnejše za potovanje. V pogovoru z Luigijem tudi o življenju v Sloveniji in Peruju, pravilih uličnega nastopanja in praznovanjih.


13.03.2024

Una Marković: Izplača se biti pogumen ali "isplati se biti hrabar"

Kot študentka prevajalstva se je Beograjčanka Una Marković v Slovenijo preselila pred dobrim letom in pol. Že pred prihodom se je učila slovenščine, a pravi, da ji znanje iz učbenikov pri stiku z vsemi slovenskimi narečji ni prav veliko pomagalo. Zato je odkar živi v Ljubljani postala ena izmed najbolj predanih obiskovalk spletnega portala Fran. V pogovoru z Uno tudi o kvaliteti slovenskega bureka, živosti življenja v naši prestolnici in zborovskem petju v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, zaradi katerega je tukaj našla svojo skupnost.


06.03.2024

Selma Vilhunen: Ljubezen je tema, o kateri moramo v svetu problemov nenehno govoriti

Finka Selma Vilhunen je med drugim režiserka filma Štirje mali odrasli, ki na duhovit način preizprašuje nekatere družbeno pogojene predpostavke ljubezni. Govori o poliamoriji. Režiserka, ki je bila leta 2012 nominirana tudi za Oskarja v kategoriji kratkih filmov, je z zadnjim filmom hkrati želela narediti lep in radikalen film, opozoriti pa je želela tudi na dvojna merila v družbi.


28.02.2024

Paolo Cossi: Stripar, ki se ukvarja z zeliščarstvom

Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje. Fotografija: spletna stran avtorja


21.02.2024

Eduardo Strauch: Spoznali smo, da smo močnejši, kot smo si sprva predstavljali

Urugvajec Eduardo Strauch je eden od preživelih letalske nesreče v gorovju Andi pred 53. leti. Zgodbo o ragbi ekipi iz Urugvaja, ki se je 14. oktobra leta 1972 odpravljala na prijateljsko tekmo v Čile, letalo pa je strmoglavilo, pozna ves svet. Po njej je nastala knjiga - roman Živi, že pred leti je bil po njem posnet istoimenski film, decembra lani pa tudi novi film Sociedad de la nieve - The community of the snow. Tako knjiga kot prvi film sta se dotaknila milijonov ljudi, saj govorita o pogumu, prijateljstvu in odpuščanju. Od 45 ljudi, ki so bili na krovu, jih je 72 dni v izjemnih razmerah na gori preživelo le 16 . Eden od njih je Eduardo Strauch, ki je lani obiskal Slovenijo in po 30 letih, ko o nesreči ni govoril, o njej zdaj zopet spregovoril.


14.02.2024

Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala

Med najbolj zaposlenimi z obujanjem spominov na olimpijske igre v Sarajevu je v teh dneh gotovo Bibija Biba Kerla, ki je na domačih igrah nastopala v hitrostnem drsanju. Na drsalkah je sicer prvič stala šele slaba tri leta pred olimpijskim nastopom, vseeno pa je vztrajni Bosanki, ki se je istočasno ukvarjala s štirimi športi, uspelo potem nastopiti tudi na olimpijskih igrah v Calgaryju. V novem tisočletju se je preizkusila še v politiki, bila je poslanka v skupščini Kantona Sarajevo, danes pa se ukvarja s turizmom.


05.02.2024

Fred Wesley: Glasba je bila že v otroštvu moje zatočišče

“Hočemo funk” še danes odmeva med občinstvom na koncertih ameriškega pozavnista Freda Wesleyja. Gost Evrope osebno se lahko pohvali z dolgim seznamom sodelovanj z največjimi glasbenimi imeni, in to vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Med drugim je bil vodja zasedbe Jamesa Browna, igral z Maceom Parkerjem in Georgeem Clintonom.


Stran 1 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov