Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1055 epizod
1055 epizod
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.
V Glasovih svetov smo se podali po sledeh najdbe, ki kaže, da se je nemara naša ljubezen do kruha, ene v svetu najbolj razširjenih in priljubljenih jedi, rodila še mnogo prej, preden smo žitarice začeli tudi sami gojiti. Poleti so namreč znanstveniki sporočili, da so v jordanski puščavi odkrili ostanke najstarejšega znanega kruha, starega več kot 14 000 let. Pogovarjali smo se z arheologinjo dr. Amaio Arranz Otaegui s Kobenhavenske univerze, ki je ta kruh odkrila; pri biologu prof. dr. Nejcu Joganu z Biotehniške univerze smo se pozanimali, kaj so najverjetneje bili skrivnostni gomolji, ki so jih poleg žitaric zamesili v ta starodavni kruh; širše pa nam je področje arheobotanike in stanje raziskav pri nas predstavila naša edina arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Foto: Sheila Brown, PublicDomainPictures
Utopijo, deželo, ki je ni, si je Thomas More zamislil leta 1515 in ideje, ki jih je umestil v svojo izmišljeno deželo, so bile za njegov čas povsem revolucionarne. Tako v Utopiji denimo zagovarja odpravo smrtne kazni, odpravo denarja, skupno lastništvo zemlje, demokratično izbiranje voditeljev, versko toleranco, evtanazijo, možnost, da ženske postanejo duhovnice. V marsikaterem pogledu je njegova utopična vizija močno vplivala na kasnejši razvoj evropske misli. A po drugi strani se zdi, da današnji čas bolj kot utopije nagovarjajo distopije, vizije možnih mračnih družbenih alternativ. Toda kljub temu, ali nemara prav zaradi tega je Morova Utopija še kako vredna pozornosti tudi v današnjem trenutku. O tem, kako s kombinacijo fantazije, potopisa, družbene kritike in satire nagovarja bralce tudi v 21. stoletju, smo ob 500-letnici nastanka Utopije spregovorili s filozofinjo prof. dr. Cvetko Hedžet Tóth in filozofom prof. dr. Levom Kreftom. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Pri Založbi FDV je izšla knjiga Mirjane Ule, Tanje Kamin in Alenke Švab z naslovom Zasebno je politično - kritične teorije vsakdanjega življenja. Knjiga prikazuje, kako so sociologija, pa tudi druge družbene vede, pripoznale raziskovanje vsakdanjega življenja kot pomembno in pomenljivo raziskovalno dejavnost. Odpira in predstavi teme ter probleme, ki so bili v družboslovju dolgo časa teoretsko in družbeno politično marginalizirani, saj gre za študije družine, spolov, mladine, zdravja, hrane, spolnih orientacij. Avtorice pokažejo, kako se s pomočjo tematizacij teh odrinjenih in na videz trivialnih tem odpirajo temeljna družbena vprašanja. O angažiranem sociološkem raziskovanju vsakdanjega življenja v tokratni oddaji Glasovi svetov. Avtorice je v studio povabila Urška Henigman. foto: igorovsyannykov/pixabay
Čeprav živimo v kompleksnem, notranje protislovnem, heterogenem svetu, se večina medijev pretvarja, da svojim odjemalcem lahko ponudi popreproščene podobe sodobnosti skupaj z enostavnimi življenjskimi recepti, plitkimi odgovori in vrednostnimi sodbami, izrečenimi z neznosno lahkostjo. Posledično se je javni prostor za znanost, filozofijo in umetnost precej skrčil. Ni pa, kakor bi hoteli položaj predstaviti najhujši alarmantisti, kar preprosto izginil. Predvsem radio – od ameriškega NPR-ja in četrtega radijskega programa BBC do Radio France Culture in, predvsem po zaslugi programa Ars, tudi našega radia, ki prav te dni obeležuje 90. obletnico oddajanja – se zdi, da še vedno potrpežljivo razpira javni prostor in skrbi, da je kulturno-umetniška zakladnica človeške civilizacije še naprej odprta za vse in vsakogar. Pa bo radio zmogel v tem naporu vztrajati tudi v naslednjih letih in desetletjih? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali s pomočjo naših gostov v studiu; to so bili dr. Igor Vobič, predavatelj na katedri za novinarstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter trije soustvarjalci našega programa Ars – njegov odgovorni urednik, mag. Matej Venier, potem Ingrid Kovač Brus, urednica Uredništva za kulturo, ter Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: tianya1223; Pixabay
Ob premieri mladinskega filma Gajin svet je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost s partnerji in ambasadorji zagnalo ozaveščevalno kampanjo Odklikni proti spletnemu nasilju nad ženskami in dekleti. V okviru projekta Odklikni, ki ga financira Evropska unija, so opravili raziskavo med mladimi, ki je pokazala, da je pri nas vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 odstotkov učenk od 7-ega do 9-ega razreda in kar 65 odstotkov dijakinj. Šokantna statistika, v tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kaj vse je spletno nasilje, kaj so vzroki zanj, zakaj so žrtve v večini dekleta in seveda, kako ga preprečiti - kakšne so strategije in cilji kampanje Odklikni. Sogovorniki: Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, raziskovalka dr. Barbara Brečko s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Katja Koren Ošljak, ambasadorka tedna programiranja Codeweek in Vinko Stojnšek, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi.
Pred dnevi se je od nas poslovil dr. Zmago Šmitek, eden najpomembnejših slovenskih raziskovalcev s področja primerjalne religiologije in antropologije. V čast njegovemu spominu bomo ponovili oddajo Glasovi svetov – Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja. S profesorjem Šmitkom se je o njegovi istoimenski knjigi, ki velja za njegovo življenjsko delo (posvetil ji je kar 40 let svojega življenja), pogovarjala Liana Buršič.
Skandinavske države v svetu veljajo za obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko, kjer vsakega čaka služba, stanovanje, mitična privlačnost vikinških sag, dih jemajoča pokrajina. Veljajo za simbol egalitarne družbe brez nepremostljivih premoženjskih razlik, s številnimi referencami o najbolj učinkovitem in ljudem prijaznem izobraževalnem in vzgojnem sistemu in navsezadnje, dežele, kjer živijo kralji in kraljice pa tudi eni najsrečnejših ljudi na svetu, ki znajo negovati občutek pripadnosti in topline, trenutke udobja in zadovoljstva. Danes so skandinavske države najrazvitejša gospodarstva na svetu z najvišjimi zneski kosmatega družbenega proizvoda na prebivalca. Čeprav se po razvitosti še vedno kosajo z ZDA, je njihov ugled neprimerno večji. Tudi zato, ker jim je že dolgo jasno, da so socialne in ekonomske politike, še posebej njeni rezultati, tesno povezani. Oblikovanje države blaginje je v Skandinaviji glavna politična tema že vsaj 100 let. O Danski, Švedski, Finski, Islandiji in pa Norveški, najbogatejši državi Evrope in sveta, se bomo pogovarjali s profesorjem doktorjem Bogomilom Ferfilo, strokovnjakom za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Gostila ga bo avtorica oddaje Liana Buršič.
V zavesti splošne javnosti je spomin na vodilnega nemškega naravoslovca 19. stoletja, geologa, botanika, geografa in raziskovalca Alexandra von Humboldta, precej obledel. Po njem se sicer imenuje lepo število živalskih in rastlinskih vrst, več južnoameriških rek, gora in naravnih parkov, tudi nekaj mineralov, a njegova slava se danes bržčas ne more meriti z Darwinovo, Pasteurjevo ali Voltovo, čeprav je bil njegov lasten čas trdno prepričan, da je prav Humboldt genij par excellence. Po splošni sodbi je pač veljal za drugega najbolj znamenitega moža svoje dobe, takoj za Napoleonom. In septembra leta 1869 so stoletnico njegovega rojstva množično obeleževali po vsem svetu, od San Francisca in Berlina do Moskve in Aleksandrije v Egiptu. S čim je torej navdušil svojo dobo in zakaj bi bilo prav, da spomin nanj ponovno oživi naša? – Andrea Wulf, britanska zgodovinarka in pisateljica, ki je pred tremi leti objavila obsežno in večkrat nagrajeno Humboldtovo biografijo, pravi, da preprosto zato, ker je ta mož iznašel naravo. Ker je, drugače rečeno, njegov način gledanja na naravo v toku desetletij postal način, kako vsi gledamo na naravo. Toda – kaj to pravzaprav pomeni? Kako so gledali na naravo pred Humboldtom in kako Humboldtova znanstvena misel še zdaj določa naš pogled nanjo? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Odgovor nanj smo iskali v pogovoru z literarno in gledališko kritičarko, pisateljico ter aktivistko za pravice živali Anjo Radaljac, ki je za založbo UMco pred časom prevedla knjigo Andree Wulf Iznajdba narave : Pustolovščine Alexandra von Humboldta, izgubljenega junaka znanosti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Friedrich Georg Weitsch – Alexander von Humboldt in Aimé Bonpland ob vznožju vulkana Chimborazo; 1810 (Wikipedia)
S koncem gospodarske krize in z večanjem gospodarske rasti, narašča tudi smetenje. Vzroki so v hitrem načinu življenja, porastu količine embalaže in izdelkov za enkratno uporabo in nebrzdanem potrošništvu, katerega slogan bi lahko strnili v besede: kupi poceni, po uporabi zavrzi, kupi novo. V tokratni oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali s Katjo Sreš in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja.
Prva svetovna vojna je krepko spremenila evropski in tudi svetovni zemljevid, propadli so nekateri veliki imperiji in nastale so nove nacionalne države. To pa ni pomenilo, da so s tem odpravili vse napetosti, probleme in nasprotja. Nasprotno, v komaj dvajsetletnem obdobju miru je nekatere evropske narode zajela prava vročica, ki se je kazala v nenehnem stopnjevanju oboroževanja in v krepitvi industrije, ki je to oboroževanje podpirala. Bolj kot kdaj koli prej je bilo očitno, da se narodi iz nesmiselnega vojnega klanja niso ničesar naučili. V ta okvir sodi tudi graditev utrdbenih linij, ki so dobesedno požirale denar in dajale lažno iluzijo, da bo država varna pred napadalci iz sosednjih držav. Tak primer je tudi tako imenovane Rupnikova linija, ki jo je začela graditi Kraljevina SHS in nato Kraljevina Jugoslavija, in Alpski zid, ki ga je proti prej omenjeni sosedi začela graditi Kraljevina Italija. Kaj vse je o Alpskem zidu odkril zgodovinar dr. Matjaž Bizjak, bomo predstavili v oddaji Glasovi svetov. Njen avtor je Milan Trobič. foto: Na utrdbah zahodne meje, 1941, avtor A.V. (zasebna zbirka)
Naši risi so v težavah. Njihovo število v naravi se že leta vztrajno zmanjšuje. Razlog za to se skriva v genetiki. Vsi risi, ki danes živijo pri nas, so potomci le šestih živali, ki so jih slovenski lovci leta 1973 pripeljali v Kočevski gozd. Pred tem je za dolgih sedem desetletij največja evropska mačka povsem izginila iz naših krajev. Brez posredovanja bi se to že v bližnji prihodnosti nedvomno zgodilo ponovno. Novo priložnost bo risom ponudilo 14 živali, ki jih bodo strokovnjaki v okviru projekta LIFE Lynx k nam preselili iz Slovaške in Romunije v prihodnjiih letih. O nenavadni zgodovini risa pri nas ter o današnjih prizadevanjih za njegovo ohranitev sta v oddaji Glasovi svetov spregovorila vodja Lovišča posebnega pomena Jelen-Snežnik Anton Marinčič in dr. Tomaž Skrbinšek iz Skupine za ekologijo živali ljubljanske Biotehniške fakultete.
Pri založbi Učila je v prevodu Maje Kogej izšla knjiga Zgodbe za lahko noč za uporniške punce. Avtorici Elena Favilli in Francesca Cavallo sta denar za nastanek knjige zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter. Odziv je bil izjemen, denar sta zbrali v 30-ih urah, knjiga pa je po izidu postala prodajna uspešnica prevedena v številne jezike. V knjigi avtorici v obliki zgodbe za lahko noč predstavita biografije 100-ih žensk, ki so opremljene z ilustracijami 60-ih umetnic. Kot sta pojasnili avtorici, je knjiga nastala zato, ker je na knjižnih policah premalo knjig za otroke, v katerih bi nastopale ženske, ki niso le pasivne princeske. Še več, književnost za otroke se vse bolj polarizira na tisto za deklice in tisto za dečke, na prodajnih policah je tako vse več knjig, slikanic, pobarvank … roza barve z bleščicami, ki so očitno namenjene samo puncam. Kaj tovrstna književnost sporoča deklicam in kaj dečkom, kaj sporočajo klasične pravljice, zakaj je vse več ločevanja kulturnih vsebin po spolu? O tem v tokratni oddaji Glasovi svetov. Gostji: dr. Renata Šribar in dr. Valerija Vendramin. Pripravlja Urška Henigman.
Alkoholike je odvadil alkohola, ženske je seksualno prebudil, mnoge, na različne načine notranje poškodovane, je iz dremavosti in životarjenja utiril v bolj kakovostno življenje. Že v 70-ih prejšnjega stoletja je bil znan po vsej Jugoslaviji s svojim pristopom k zdravljenju alkoholikov. Razhod s tradicionalno psihiatrijo in njenimi pristopi mu je prinesel veliko težav, za svoj delovni obstoj se je boril tudi z gladovno stavko. Skozi medije je svoje delo mnogokrat predstavljal s provokacijo, ki je imela mestoma zametke diskriminacije in sovražnega govora. »Vljudnost ni dolžnost, dolžnost je resnica!« je sam odvrnil na to in še – svojo provokativnost je uporabljal kot neke vrste budnico. »Ljudi je treba prizadeti, jih užaliti v jedru – zaradi njihove lenobe, slabe poučenosti, butalosti!«. Pri njem ni šlo brez redne telovadbe, teka, planinarjenja, branja in pisanja. To je bil njegov imperativ za življenjsko higieno. Ljudje, ki jim je s svojim načinom pomagal, ga opisujejo kot sočutnega in razumevajočega. Letos mineva 10 let od smrti znamenitega psihiatra dr. Janeza Ruglja in ob tej obletnici bomo osvežili pogled na njegovo zapuščino z njegovim sinom, dr. Samom Rugljem, založnikom in publicistom ter nadaljevalcem psihiatrovega dela, kliničnim psihologom dr. Andrejem Perkom. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič .
Protiutež hitenju in hipnemu užitku, odklop od ponorelega sveta in vsakdanjih skrbi. V želji po učinkovitem spoprijemanju s stresom in po osebnostni rasti se vedno več ljudi spoznava s čuječnostjo. Ta nam omogoča, da se lastnega doživljanja in dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Vedno več študij razkriva pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje. Raziskovalci poročajo o ugodnem vplivu na srčno-žilna obolenja in o boljšem spoprijemanju s kronično bolečino; nevroznanstveniki pa o novih povezavah med starim limbičnim predelom možganov in mlajšim prefrontalnim korteksom. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Čuječnost, to splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Glasovi svetov predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Svetlejša polt je, kot kaže, v Evropo prišla šele z neolitskimi poljedelci z Bližnjega vzhoda. Genetika danes očitno ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Toda to je le en del zgodbe. Tudi onkraj možnosti, ki jih zdaj odpira genetika, obstaja velik razkorak med spoznanji sodobne arheologije in ustaljenimi laičnimi predstavami o tem, kakšno je pravzaprav bilo življenje pred davnimi tisočletji. Glasove svetov je pripravila Nina Slaček. Foto: Wikimedia Commons
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018! O kampanji in okoljski problematiki smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bili Urša Zgojznik in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
V oddaji Glasovi svetov bomo tokrat spoznali, kako raziskave človeškega genoma tlakujejo poti novim diagnostičnim postopkom in vodijo do sodobnih metod zdravljenja nekaterih najpogostejših kroničnih obolenj. Nedavno je bil v ugledni znanstveni reviji Annals of Rheumatic Diseases objavljen članek o novo odkritih genih, ki prispevajo k lomljivosti vretenc pri osteoporozi. V raziskavi je sodelovala tudi skupina prof. dr. Janje Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Profesorica s sodelavci že dve desetletji išče genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Gre za kronično bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje osteoporoze in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc
Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki, očmi na zaslonu in pozornostjo na naslednji opomnik, ki sporoča, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo ves čas povezani, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik. Na spletu preživimo več ur na dan, vse manj je tako druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute. Digitalne tehnologije so zagotovo zelo spremenile naša vsakdanja življenja. V tokratni oddaji pa nas bo zanimalo, koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute. Kako in kdaj plešemo ter kaj nam lahko plesne prakse povedo o družbi in kulturi? O plesu v sodobnem svetu in s plesom o sodobnem svetu. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Mateja Juvan, Snježana Premuš, Dejan Srhoj in dr. Bojan Knific. Foto: flickr/Allan Beaufour
Slovenski tiskani mediji v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem imajo, kot eden ključnih dejavnikov za razvoj slovenskega jezika, zelo pomembno vlogo. Spremenjeno medijsko okolje z digitalno informacijsko revolucijo in vse pomembnejšimi družbenimi omrežji je klasične tiskane medije postavilo pred pomembne preizkušnje. Kako so se s krizo soočili slovenski zamejski tiskani mediji in kakšno prihodnost si obetajo? Kako je z njihovim sistemskim financiranjem in kakšno vlogo naj bi igral Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem z gosti; državno sekretarko na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandro Pivec, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Aleksandrom Korenom, odgovornim urednikom goriškega tednika Novi Glas Jurijem Paljkom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom in tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Markom Oražejem, izdajateljema edinega slovenskega tednika na avstrijskem Koroškem - tednika Novice, v skupnem druženju treh javnih radijskih postaj: Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in Slovenskega programa ORF.
Pred kratkim so pri reviji National Geographic priznali dolga desetletja poročanja obarvanega s predsodki. Rdeča nit 130-letnega arhiva, ki jo je mogoče najti v izbiri besed, tematik in tudi fotografij, po katerih je revija najbolj znana in priznana, rdeča nit vsega tega je rasizem. In čeprav zadnji dve desetletji popravljajo svoj sporni način poročanja, pri Geographicu skoraj stoletje niso naredili veliko, da bi javnosti pomagali videti onkraj stereotipov. In najbrž niso edini. Zato se, sploh v sodobni družbi, kjer ima v času množične potrošnje in vseprisotnega spleta praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati in dokumentirati s pomočjo fotografije in besede, upravičeno sprašujemo kako pri dokumentiranju, obeleževanju resničnega življenja ločiti dejstva od interpretacij? Seveda je tukaj tudi prisotna bojazen, da bomo kot odjemalci, torej poslušalci, bralci, gledalci, prikrajšani za objektivnost in profesionalnost. Kdaj dokumentirana zgodba postane namenski družbeni konstrukt vplivanja z ozadjem peščice skritih odločevalcev? In kaj se zgodi, ko v kriznih časih vojn, predvsem finančnih apetitov, pade prva žrtev – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi in večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi. Z nami bodo Meta Krese (fotografinja in novinarka, predstojnica oddelka za fotografijo na visoko šoli za storitve VIST), Tomo Križnar (humanitarec, aktivist, borec za človekove pravice, mirovnik, popotnik, knjižni avtor, filmar) in Arne Hodalič (fotograf, popotnik, jamar, filmar, knjižni avtor, predavatelj, … urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic). Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Neveljaven email naslov