Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1055 epizod
1055 epizod
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.
Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultati prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavljeni v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta, v oddaji Glasovi svetov pa že v prihodnjih minutah. Raziskovalce je pred mikrofon povabila Urška Henigman. foto: flickr/Rowena Waack
Tudi najbolj oddaljeni in eksotični konci sveta nam lahko ponudijo zrcalo, ki nam včasih našo lastno podobo pokaže natančneje od domačega ogledala. Predvsem pa lahko v njem vidimo tudi kaj povsem novega. Papua Nova Gvineja je eden težje dostopnih predelov sveta, a tudi tam se vpliv zunanjega sveta, ki se vrti vse hitreje, močno občuti. Kako Papuanci krmarijo med svojim kulturnim izročilom in marsikomu mamljivimi obljubami zahodnega življenjskega sloga, dobro ve priznani antropologi prof. dr. Borut Telban z Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že tri desetletja namreč raziskuje življenje tamkajšnjih ljudi in je tudi polnopravni član plemena Ambonwari, enega izmed več kot 800 različnih ljudstev, ki naseljujejo to izredno raznoliko deželo. Ambonwari denimo verjamejo, da je Telban pokojnik, ki se je vrnil med svoje ljudi. O tem, kakšne perspektive se človeku odpirajo skozi življenje v dveh tako različnih svetovih, se je s prof. Borutom Telbanom pogovarjala Nina Slaček. Foto: Borut Telban
Ko je leta 1928 škotski znanstvenik in nobelovec Alexander Fleming odkril penicilin, se je zdelo, da bomo za vedno premagali nekatere bolezni, ki resno ogrozijo človekovo zdravje in življenje. Med njimi je bil tudi sifilis; nekaterim znan kot lues. Če sledimo zgodovinskim virom, smo v Evropi prvi večji izbruh te spolno prenosljive okužbe zabeležili konec 15. stoletja. Bolezen je bila ves čas prisotna tudi v naših krajih. Šele penicilin je sifilis izbrisal iz zdravstvenih statistik. Zdaj pa podatki kažejo, da se je s prihodom novega tisočletja sifilis ponovno vrnil tudi k nam. V oddaji Glasovi svetov bomo govorili o bolezni, za katero smo menili, da je ostanek minulih časov. Pogovarjali smo se z zgodovinarko medicine prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani ter infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Izsek iz Rembrandtovega portreta Gerarda de Lairessa/ WikimediaCommons, cc
Vsi, ki smo spremljali naše košarkarje na evropskem prvenstvu smo njihovo zlato, njihovo zmago doživljali zelo intenzivno, predvsem pa zelo intimno. Njihova vrhunska predstava na igrišču, moč, vztrajnost, požrtvovalnost, izjemna motiviranost za zmago so bili izjemni in nismo se mogli dovolj načuditi njihovim sposobnostim. S čim vse mora biti opremljen športnik, da vse to zmore na tako visokem nivoju, kaj je tista celostnost, ki ga dela tako vrhunskega? O psihologiji vrhunskih športnikov se bomo danes pogovarjali v oddaji Glasovi svetov z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki s tega področja. Z nami bodo športni filozof dr. Milan Hosta, športni psiholog dr. Matej Tušak in nekdanji vrhunski športnik, kajakaš, tudi nosilec prve srebrne olimpijske medalje za Slovenijo dr. Andraž Vehovar. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Prvi teden meseca oktobra zaznamuje podelitev Nobelovi nagrad. Za najprestižnejšo nagrado na svetu velja Nobelova nagrada za mir. O zgodovini, predvsem pa o vlogi in pomenu omenjene nagrade smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Naši sogovornici sta bili zgodovinarka dr. Manca G. Renko in direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon. Voditeljica Martina Černe. Foto:www.freestockphotos.biz/stockphoto/17280
V kolektivni zgodovinski spomin na drugo svetovno vojno so se japonski vojaki bržčas vpisali po svoji slepi, fanatični ubogljivosti. Kako neki bi drugače sploh mogli razumeti fenomen, kot so bili samomorilski vojni piloti, kamikaze? Toda izraelski vojaško-politični zgodovinar in predavatelj na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, Danny Orbach, ki se je v zadnjih dneh poletja udeležil mednarodnega japonološkega simpozija v Ljubljani, trdi prav nasprotno – japonski vojak je bil od zadnje tretjine devetnajstega do sredine minulega stoletja pravzaprav izrazito nediscipliniran. In prav to pomanjkanje poslušnosti je, kot prepričljivo dokazuje Orbach v svoji knjigi Curse on This Country, se pravi Prekletstvo nad to državo, deželo vzhajajočega sonca navsezadnje tudi potegnilo v katastrofo druge svetovne vojne, ki se je, kot vemo, za Japonsko končala porazno, z dvema atomskima bombama, porušenimi mesti in izgubo imperija. Koga torej japonski vojaki niso ubogali? Katerim ukazom niso bili pripravljeni slediti? In zakaj je japonska vlada tako nepokorščino sploh tolerirala? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo odgovore iskali v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom je bil prav Danny Orbach. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Foto: vojaki japonske cesarske vojske v času upora province Satsuma, 1877 (Wikipedia)
Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Odgovori v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: flickr/miss battle
Frank Lloyd Wright – letos mineva 150 let od njegovega rojstva – velja za enega največjih arhitektov 20. stoletja. Kot prvi je v arhitekturo vpeljal trajnostna izhodišča. Še zlasti je pomembna njegova »organska arhitektura«. Pri snovanju je spoštoval pokrajino, potrebe investitorja in likovno identiteto gradiv. Narava je bila njegova biblija, iz katere je črpal ideje. Eden njegovih največjih prispevkov je tudi v spremenjenem dojemanju grajenega prostora. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo s sogovornico prof. dr. Martino Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani orisali nekatere najpomembnejše ideje in življenjske postanke tega ameriškega arhitekta ter se ustavili tudi ob nekaterih kultnih delih, kot sta Fallingwatter – hiša na slapu v Pennsylvanii in Gugenheimov muzej v New Yorku. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Kevin T. Quinn
Invazivne tujerodne vrste predstavljajo danes eno najhujših groženj biotski raznovrstnosti in tako pomembno prispevajo k naglemu izumiranju rastlinskih in živalskih vrst, ki smo mu priča v svetu. Tudi Slovenija ni v tem pogledu nobena izjema. Številne invazivne vrste so se pri nas že dodobra udomačile, iz leta v leto pa se k nam širijo nove in nove invazivne vrste. S tistimi med njimi, ki si prav zdaj utirajo pot v gozd, se intenzivno ukvarja projekt Life Artemis, pri katerem sodelujejo Gozdarski institut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis. O invazivnih tujerodnih vrstah in o projektu Artemis bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Nina Slaček. Foto: Orjaški dežen, arhiv Zavoda Symbiosis
Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc
Slovenci so v drugi Jugoslaviji predstavljali kakih osem odstotkov prebivalstva. V jugoslovanski armadi je bilo poklicnih vojakov slovenskega rodu še manj – približno dva odstotka. Toda med podmorničarji je bil kar vsak tretji Slovenec! Kaj je Slovence pravzaprav gnalo pod morske valove? Kakšne spretnosti je moral imeti podmorničar in kako je potekalo njegovo življenje? Kakšne spomine so slovenski podmorničarji navsezadnje prinesli s seboj? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ob obisku žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una, ki jo hranijo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: podmornica Zeta, Park vojaške zgdoovine v Pivki (Goran Dekleva)
Poletne počitnice so predvsem za mlade čas brezskrbnega druženja, zato strokovnjaki opozarjajo, naj bodo poleg kopalk in brisače obvezna poletna oprema tudi kondomi. Lani so namreč pri nas odkrili več kot 60 novih okužb z virusom HIV, letos do zdaj 25. Ključna preventiva pred širjenjem epidemije je redno testiranje, skupina z največjim tveganjem za okužbo z virusom HIV pa so pri nas moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Na okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub Slovenske tiskovne agencije, so strokovnjaki izpostavili predvsem pomembnost preventive. Tam je bila tudi Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo.
V sodobnem svetu s svojimi pametnimi povezanimi napravami, brskanjem po spletu in objavljanjem, deljenjem in všečkanjem na družbenih omrežjih v spletnem prostoru puščamo sledi. Vsi ti podatki, ki jih beležijo različne aplikacije, so še posebej privlačni za oglaševalce, saj lahko prek njih oblikujejo našo spletno identiteto in nam prikazujejo predvsem tiste oglase, ki bi nas utegnili zanimati. Ponudniki se že od nekdaj na različne načine trudijo prodati svoje izdelke in storitve, tehnologija jim omogoča, da to danes počnejo bolj učinkovito kot kadarkoli. Kako pa se je vse skupaj začelo? Kdo so bili prvi oglaševalci pri nas? Kakšne so bile njihove strategije in kako so se njihovi pristopi spreminjali? Kaj nam razkrije zgodovinska analiza oglaševanja o sodobni družbi? Vse to obravnava publikacija Od prvih oglasov do interneta – k zgodovini oglaševanja na slovenskem, ki je izšla v zbirki Vpogledi pri založbi Inštituta za novejšo zgodovino. O tem v tokratni oddaji. Gostje: Dr. Marija Počivavšek z Muzeja novejše zgodovine Celje ter z inštituta za novejšo zgodovino dr. Nina Vodopivec in dr. Andrej Studen, urednik omenjene publikacije. Voditeljica: Urška Henigman.
Z živalmi si delimo svet. Skupno evolucijo, skupno zgodovino. Z njimi se sporazumevamo, razumemo njihova duševna stanja. Čeprav se v to razumevanje velikokrat neupravičeno prikrade »sindrom« antropomorfizma in pa dejstvo, da pod vprašanje pojma »žival« poskušamo z eno besedo zajeti več kot 7 milijonov vrst različnih bitij. Kako in koliko zares razumemo živali, kako etično je naše ravnanje z njimi in naša komunikacija pa v tokratni oddaji Glasovi svetov. Z Ano Bordjan, biologinjo, ki se terapevtsko ukvarja s konji, zaposleno na Zavodu za gozdove Slovenije, izr. prof. dr. Jankom Božičem z Biotehniške fakultete v Ljubljani, strokovnjakom za področje etologije (veda, ki preučuje vedenje živali) in doc. dr. Tomažem Grušovnikom s pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se raziskovalno ukvarja z etiko živali. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Sodobna popularna glasba je v slovenski sociološki vedi razmeroma redek objekt znanstvenega preučevanja. To seveda ne pomeni, da nam glasbeni kritiki in muzikologi ne znajo razčleniti in opisati glasbene govorice, ki jo razvija ta ali oni izvajalec. To prav tako ne pomeni, da ne znajo v besede prevesti umetniškega sporočila, sonično vpisanega v to ali ono skladbo, ali da ne znajo razgrniti genealoške mreže navdihov in vplivov, ki botrujejo vzbrstitvi kakega novega glasbenega žanra iz že obstoječih zvrsti. Toda ob vsem tem nekatera druga tehtna vprašanja slej ko prej ostajajo ob strani – vprašanja, ki, na primer, zadevajo družbene, politične in ekonomske pogoje, v katerih glasba nastaja. No, potem pa sta tu vsaj še tile vprašanji: po kakšnih kanalih se ta godba širi med občinstvo in kako posameznice in posameznike navsezadnje povezuje v specifične subkulturne formacije? V kontekstu doslej, kakor rečeno, ne dovolj daljnosežnih slovenskih spraševanj o tem, kako glasba pravzaprav živi med ljudmi in ta življenja tudi spreminja, je zato zelo dobrodošla še sveža knjiga Nova muzika v New Yorku : neodvisni glasbeniki in pravica do mesta, ki jo je pri založbi Studia humanitatis izdal sociolog glasbe, dr. Ičo Vidmar. Do kakšnih ugotovitev je Vidmarja pripeljalo njegovo raziskovanje, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: utrinek s koncerta v Brooklynu; Chris Goldberg (Flickr)
V zadnjih desetletjih so se vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih odmika od tradicionalno predpisanih vlog in se vedno bolj aktivno vključujejo v družinsko življenje. Sociologi govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se tudi politike , ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes, s kakšnimi težavami se soočajo in v čem je problematičnost razmerja med sodobnim trgom dela in očetovstvom, so ugotavljali raziskovalci tudi v nedavno končani raziskavi imenovani Očetje in raziskovalci v akciji, ki je potekala pod okriljem Mirovnega inštituta. O izsledkih raziskave in o spremembah očetovstva smo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bila sociolog dr. Iztok Šori in doktorica socioloških znanosti Živa Humer iz Mirovnega inštituta. Oddajo je pripravila Martina Černe. Foto: http://fatherhood-edu.org
Slovenski strokovnjaki so v zadnjem času dosegli pomembne premike v proučevanju človeške ribice. Razvili so inovativno molekularno orodje za raziskovanje razširjenosti te nenavadne in ogrožene dvoživke v nedostopnem kraškem podzemlju. Njeno navzočnost zdaj lahko določijo z analizo okoljske DNK v podzemni vodi. Človeška ribica, ki sicer živi le na območju Dinarskega krasa, je največja jamska žival na svetu brez bližnjih sorodnikov med današnjimi dvoživkami. »Zmajeve mladiče«, kot so jih imenovali nekoč, v Jamskem laboratoriju Tular v Kranju opazujejo in proučujejo že več kot pol stoletja. Del raziskav enigmatičnih proteusov, ki živijo v izredno ranljivem okolju in so neločljivo povezani tudi s pitno vodo, bomo z Gregorjem in dr. Magdaleno Aljančič ter dr. Matjažem Kuntnerjem predstavili v oddaji Glasovi svetov. Pripravila jo je Barbara Belehar Drnovšek: Foto: Gregor Aljančič
Četudi od njegove smrti mineva že več kot 35 let, Josip Broz Tito še vedno buri duhove povsod po bivši Jugoslaviji. Kdo je pravzaprav bil ta človek? Okruten zločinec; samovšečen diktator; svetovno pomemben borec proti naci-fašizmu; voditelj, ki je zgodovinsko sprtim južnoslovanskim narodom - proti pričakovanjem - znal pokloniti več kot 40 let življenja v miru in precejšnjem blagostanju? – Enoznačnega odgovora preprosto ni najti. Menda prav zato zgodovinarji o Titu lahko še naprej pišejo obsežne biografije in upravičeno pričakujejo, da bodo njihova raziskovalna naprezanja deležna živega interesa javnosti. V tokratnih Glasovih svetov smo pokukali med platnice nemara najnovejše izmed takih biografij, ki je bila pred kratkim prevedena v slovenski jezik. Gre za delo Tito, ki je v prevodu Andreja Skubica in Maje Novak izšlo pri založbi Modrijan. Pod pričujočo biografijo pa se podpisujeta hrvaška avtorja, Slavko in Ivo Goldstein. S slednjim, ki trenutno opravlja dolžnosti hrvaškega veleposlanika v Parizu, smo se pogovarjali predvsem o Titovih političnih potezah v zadnjem desetletju življenja, da bi ugotovili, v kolikšni meri je pravzaprav odgovoren za krvavi razpad skupne države južnih Slovanov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tito leta 1957 v Beogradu gosti severnovietnamskega voditelja Ho Ši Minha (Wikipedia)
Kaj je danes pravzaprav še ostalo od velike razsvetljenske ideje o napredku človeškega duha, o končni zmagi razuma in svobodi vsakega posameznika? - Razsvetljeno stoletje, ki je omogočilo francosko revolucijo in postavilo temelje številnim političnim in družbenim pridobitvam, ki jih imamo danes za samoumevne, je temeljilo prav na zaupanju v moč razuma. Zdi pa se, da je 21. stoletje razumu izrazito nenaklonjeno. Na številnih področjih se mu počasi, a vztrajno odreka avtoriteto oziroma se jo postavlja v oklepaj. Sočasno se zdi, da se tudi polje svobode krči. Svoboda posameznika in z njo kar najtesneje povezane univerzalne človekove pravice se v pogojih, ko so različne suženjske oblike dela povsod po svetu v porastu, zdijo kot naivno sanjarjenje zanesenjakov brez prave podlage v realnosti. Je temu res tako? O tem smo se v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z gostom, filozofom dr. Gregorjem Kroupo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. foto: Anicet Charles Gabriel Lemonnier - Večer v salonu pri gospe Geoffrin (Wikipaedia)
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da zaradi okužb, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, letno še vedno umre več kot milijon in pol otrok. Zanimanje slovenske strokovne in tudi širše javnosti je v zadnjem obdobju usmerjeno predvsem v ošpice. Poznavalci izpostavljajo naraščajoče število necepljenih otrok, ki botruje povečanemu številu obolelih za ošpicami v številnih evropskih državah. V oddaji Glasovi svetov bomo predstavili razmišljanja udeležencev okrogle mize, ki jo je ob letošnjem mednarodnem tednu cepljenja pripravila Slovenska tiskovna agencija. Sodelovali so: epidemiologinja Alenka Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pediatrinja Helena Mole, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, infektolog in pediater Marko Pokorn z Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter Urban Praprotnik, ki je opisal osebno izkušnjo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Cepivo proti otroški paralizi./ Sanofi Pasteur/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov