Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Matevž Rašković, Wellington

10.10.2019

Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.

Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu

Ekonomski sociolog dr. Matevž Rašković na Viktorijini univerzi v Wellingtonu med drugim vodi poseben interdisciplinaren projekt, ki pomaga študentom avtohtonega prebivalstva Maorom in študentom z južnopacifiških otokov razvijati tako imenovano »globalno miselnost«.

Pred slabima dvema letoma se je v Wellington odpravil z dvema kovčkoma prtljage in brez izoblikovanega načrta: “Morda je šlo za pogum, morda za naivnost, ali pa celo za norost, ampak odločil sem se sprejeti izziv. Glavni razlog za to pa je bil premik iz cone udobja.”

Ob spoznavanju različnih otoških kultur Pacifika ugotavlja, da ima izjemno etnično pisano prebivalstvo Nove Zelandije veliko skupnih točk z našim: gre za egalitarni družbi z razmeroma dobro razvitima socialnima državama (ali vsaj socialni čut), v katerih ljudje velik pomen pripisujejo kakovosti življenja oz. ravnotežju med delom in prostim časom. Novozelandci ob koncih tedna radi pohajajo v gore, zanje pa je značilna tudi »socialna uravnilovka« oz. v angleščini tall poppy syndrome, ki narekuje, da je treba kritizirati ali celo izključevati ljudi, ki zaradi visokega družbenega statusa izstopajo.

“Slovenska kultura je tipičen primer zahodne kulture, ki temelji na individualno izoblikovani identiteti.” Za avtohtono prebivalstvo v Južem Pacifiku pa so značilne kolektivistične kulture: “Maori pravijo temu občutek pripadnosti. Posameznik ni nič. Posameznik postane nekdo šele skozi odnose z drugimi ljudmi, s svojim plemenom in pa predvsem z zemljo oziroma okoljem, s katerim biva.”

Med raziskovanjem južnopacifiškega otočja Tonga je izvedel, da je izgovorjava njegovega imena zelo podobna sočni kletvici, kar mu je prišlo prav, ko ga je zaradi prehitre vožnje ustavila policija: “In ko je slišal, kako mi je ime, nas je spustil brez kazni, ker je rekel, da s takim imenom nosim dovolj velik križ.”


Globalna vas

548 epizod


Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.

Matevž Rašković, Wellington

10.10.2019

Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.

Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu

Ekonomski sociolog dr. Matevž Rašković na Viktorijini univerzi v Wellingtonu med drugim vodi poseben interdisciplinaren projekt, ki pomaga študentom avtohtonega prebivalstva Maorom in študentom z južnopacifiških otokov razvijati tako imenovano »globalno miselnost«.

Pred slabima dvema letoma se je v Wellington odpravil z dvema kovčkoma prtljage in brez izoblikovanega načrta: “Morda je šlo za pogum, morda za naivnost, ali pa celo za norost, ampak odločil sem se sprejeti izziv. Glavni razlog za to pa je bil premik iz cone udobja.”

Ob spoznavanju različnih otoških kultur Pacifika ugotavlja, da ima izjemno etnično pisano prebivalstvo Nove Zelandije veliko skupnih točk z našim: gre za egalitarni družbi z razmeroma dobro razvitima socialnima državama (ali vsaj socialni čut), v katerih ljudje velik pomen pripisujejo kakovosti življenja oz. ravnotežju med delom in prostim časom. Novozelandci ob koncih tedna radi pohajajo v gore, zanje pa je značilna tudi »socialna uravnilovka« oz. v angleščini tall poppy syndrome, ki narekuje, da je treba kritizirati ali celo izključevati ljudi, ki zaradi visokega družbenega statusa izstopajo.

“Slovenska kultura je tipičen primer zahodne kulture, ki temelji na individualno izoblikovani identiteti.” Za avtohtono prebivalstvo v Južem Pacifiku pa so značilne kolektivistične kulture: “Maori pravijo temu občutek pripadnosti. Posameznik ni nič. Posameznik postane nekdo šele skozi odnose z drugimi ljudmi, s svojim plemenom in pa predvsem z zemljo oziroma okoljem, s katerim biva.”

Med raziskovanjem južnopacifiškega otočja Tonga je izvedel, da je izgovorjava njegovega imena zelo podobna sočni kletvici, kar mu je prišlo prav, ko ga je zaradi prehitre vožnje ustavila policija: “In ko je slišal, kako mi je ime, nas je spustil brez kazni, ker je rekel, da s takim imenom nosim dovolj velik križ.”


24.03.2016

Mark Boris Andrijanič, Bruselj

Mark Boris Andrijanič opisuje, kako se je Bruselj spremenil v tednu po terorističnem napadu na letališče in podzemno železnico.


17.03.2016

Rajmond Privšek, Stanežiče

Globalna vas tokrat kliče kar v Slovenijo.


10.03.2016

Eva Durič, Nova Zelandija

Na Novo Zelandijo kličemo Evo Durič.


03.03.2016

Silvana Žorž, Amsterdam

Globalna vas kliče Silvano Žorž, ki dela in živi v Amsterdamu.


25.02.2016

Mojca Cajnko, Čile

Mojca Cajnko že dvajset let živi v Republiki Čile.


18.02.2016

Justina Stević, Švedska

Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.


11.02.2016

Ana Jeseničnik, Lozana

Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.


04.02.2016

Nataša Atanasova, Girona

V Globalni vasi kličemo Slovence po svetu. Tokrat smo poklicali v Girono.


28.01.2016

Neža Kodrič Podobnik, Nepal

Globalna vas vsak četrtek zjutraj kliče Slovence po svetu


21.01.2016

Jaka Mohor, Filipini

V Globalni vaši kličemo Slovence po svetu. Tokrat smo poklicali na Filipine.


14.01.2016

Bojan Maraž, Bangkok

V Globalni vaši kličemo Slovence po svetu.


14.01.2016

Bojan Maraž, Bangkok

V Globalni vaši kličemo Slovence po svetu.


07.01.2016

Bogdan Batič, Kartum

Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.


31.12.2015

Suzana Majcen, Mauritius

V Globalni vasi kličemo Slovence po svetu.


24.12.2015

Peter Lah, Rim

Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.


17.12.2015

Julija Merljak, Brisbane

Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.


10.12.2015

Cveto Podlogar

Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.


03.12.2015

Neja Berk, Tunizija

Danes kličemo v Tunizijo ...


26.11.2015

Mateja Krofl, Indonezija

V Globalni vasi kličemo Slovence po svetu.


19.11.2015

Dejan Rabič, Grenoble

Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.


Stran 19 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov