Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu
Ekonomski sociolog dr. Matevž Rašković na Viktorijini univerzi v Wellingtonu med drugim vodi poseben interdisciplinaren projekt, ki pomaga študentom avtohtonega prebivalstva Maorom in študentom z južnopacifiških otokov razvijati tako imenovano »globalno miselnost«.
Pred slabima dvema letoma se je v Wellington odpravil z dvema kovčkoma prtljage in brez izoblikovanega načrta: “Morda je šlo za pogum, morda za naivnost, ali pa celo za norost, ampak odločil sem se sprejeti izziv. Glavni razlog za to pa je bil premik iz cone udobja.”
Ob spoznavanju različnih otoških kultur Pacifika ugotavlja, da ima izjemno etnično pisano prebivalstvo Nove Zelandije veliko skupnih točk z našim: gre za egalitarni družbi z razmeroma dobro razvitima socialnima državama (ali vsaj socialni čut), v katerih ljudje velik pomen pripisujejo kakovosti življenja oz. ravnotežju med delom in prostim časom. Novozelandci ob koncih tedna radi pohajajo v gore, zanje pa je značilna tudi »socialna uravnilovka« oz. v angleščini tall poppy syndrome, ki narekuje, da je treba kritizirati ali celo izključevati ljudi, ki zaradi visokega družbenega statusa izstopajo.
“Slovenska kultura je tipičen primer zahodne kulture, ki temelji na individualno izoblikovani identiteti.” Za avtohtono prebivalstvo v Južem Pacifiku pa so značilne kolektivistične kulture: “Maori pravijo temu občutek pripadnosti. Posameznik ni nič. Posameznik postane nekdo šele skozi odnose z drugimi ljudmi, s svojim plemenom in pa predvsem z zemljo oziroma okoljem, s katerim biva.”
Med raziskovanjem južnopacifiškega otočja Tonga je izvedel, da je izgovorjava njegovega imena zelo podobna sočni kletvici, kar mu je prišlo prav, ko ga je zaradi prehitre vožnje ustavila policija: “In ko je slišal, kako mi je ime, nas je spustil brez kazni, ker je rekel, da s takim imenom nosim dovolj velik križ.”
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu
Ekonomski sociolog dr. Matevž Rašković na Viktorijini univerzi v Wellingtonu med drugim vodi poseben interdisciplinaren projekt, ki pomaga študentom avtohtonega prebivalstva Maorom in študentom z južnopacifiških otokov razvijati tako imenovano »globalno miselnost«.
Pred slabima dvema letoma se je v Wellington odpravil z dvema kovčkoma prtljage in brez izoblikovanega načrta: “Morda je šlo za pogum, morda za naivnost, ali pa celo za norost, ampak odločil sem se sprejeti izziv. Glavni razlog za to pa je bil premik iz cone udobja.”
Ob spoznavanju različnih otoških kultur Pacifika ugotavlja, da ima izjemno etnično pisano prebivalstvo Nove Zelandije veliko skupnih točk z našim: gre za egalitarni družbi z razmeroma dobro razvitima socialnima državama (ali vsaj socialni čut), v katerih ljudje velik pomen pripisujejo kakovosti življenja oz. ravnotežju med delom in prostim časom. Novozelandci ob koncih tedna radi pohajajo v gore, zanje pa je značilna tudi »socialna uravnilovka« oz. v angleščini tall poppy syndrome, ki narekuje, da je treba kritizirati ali celo izključevati ljudi, ki zaradi visokega družbenega statusa izstopajo.
“Slovenska kultura je tipičen primer zahodne kulture, ki temelji na individualno izoblikovani identiteti.” Za avtohtono prebivalstvo v Južem Pacifiku pa so značilne kolektivistične kulture: “Maori pravijo temu občutek pripadnosti. Posameznik ni nič. Posameznik postane nekdo šele skozi odnose z drugimi ljudmi, s svojim plemenom in pa predvsem z zemljo oziroma okoljem, s katerim biva.”
Med raziskovanjem južnopacifiškega otočja Tonga je izvedel, da je izgovorjava njegovega imena zelo podobna sočni kletvici, kar mu je prišlo prav, ko ga je zaradi prehitre vožnje ustavila policija: “In ko je slišal, kako mi je ime, nas je spustil brez kazni, ker je rekel, da s takim imenom nosim dovolj velik križ.”
V Globalni vasi smo gostili Marjeto Kuralt, ki trenutno živi in dela v Berlinu, kamor se je, zaradi onesnaženosti preselila iz Šanghaja.
Urša Cehner živi v prestolnici Azerbajdžana. Država in njena prestolnica odpirata svoja vrata in kot je povedala Urša, v Bakuju živi kar nekaj Slovencev. Kakšno je njeno življenje v starem mestnem jedru, ki je del svetovne dediščine UNESCA, lahko slišite v Globalni vasi.
Je prostovoljka, aktivistka, novinarka. 10 let po olimpijskih igrah v Atenah so ostali bridki spomini.
Aljoša Petrič že 2,5 leti živi na Kanarskih otokih. Preživlja se z modno in poročno fotografijo in surfa.
Tadej Vrabec je na Nizozemskem slabi 2 leti. Ob prihodu se je precej selil, zdaj pa je v mestu Leiden, saj je tako najbližje svoji službi.
Nina Rotner pravi, da je imela ob zmagi Nemcev na svetovnem prvenstvu v nogometu tudi ona solzne oči, čeprav sploh ne spremlja nogometa.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Neveljaven email naslov