Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu
Ekonomski sociolog dr. Matevž Rašković na Viktorijini univerzi v Wellingtonu med drugim vodi poseben interdisciplinaren projekt, ki pomaga študentom avtohtonega prebivalstva Maorom in študentom z južnopacifiških otokov razvijati tako imenovano »globalno miselnost«.
Pred slabima dvema letoma se je v Wellington odpravil z dvema kovčkoma prtljage in brez izoblikovanega načrta: “Morda je šlo za pogum, morda za naivnost, ali pa celo za norost, ampak odločil sem se sprejeti izziv. Glavni razlog za to pa je bil premik iz cone udobja.”
Ob spoznavanju različnih otoških kultur Pacifika ugotavlja, da ima izjemno etnično pisano prebivalstvo Nove Zelandije veliko skupnih točk z našim: gre za egalitarni družbi z razmeroma dobro razvitima socialnima državama (ali vsaj socialni čut), v katerih ljudje velik pomen pripisujejo kakovosti življenja oz. ravnotežju med delom in prostim časom. Novozelandci ob koncih tedna radi pohajajo v gore, zanje pa je značilna tudi »socialna uravnilovka« oz. v angleščini tall poppy syndrome, ki narekuje, da je treba kritizirati ali celo izključevati ljudi, ki zaradi visokega družbenega statusa izstopajo.
“Slovenska kultura je tipičen primer zahodne kulture, ki temelji na individualno izoblikovani identiteti.” Za avtohtono prebivalstvo v Južem Pacifiku pa so značilne kolektivistične kulture: “Maori pravijo temu občutek pripadnosti. Posameznik ni nič. Posameznik postane nekdo šele skozi odnose z drugimi ljudmi, s svojim plemenom in pa predvsem z zemljo oziroma okoljem, s katerim biva.”
Med raziskovanjem južnopacifiškega otočja Tonga je izvedel, da je izgovorjava njegovega imena zelo podobna sočni kletvici, kar mu je prišlo prav, ko ga je zaradi prehitre vožnje ustavila policija: “In ko je slišal, kako mi je ime, nas je spustil brez kazni, ker je rekel, da s takim imenom nosim dovolj velik križ.”
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu
Ekonomski sociolog dr. Matevž Rašković na Viktorijini univerzi v Wellingtonu med drugim vodi poseben interdisciplinaren projekt, ki pomaga študentom avtohtonega prebivalstva Maorom in študentom z južnopacifiških otokov razvijati tako imenovano »globalno miselnost«.
Pred slabima dvema letoma se je v Wellington odpravil z dvema kovčkoma prtljage in brez izoblikovanega načrta: “Morda je šlo za pogum, morda za naivnost, ali pa celo za norost, ampak odločil sem se sprejeti izziv. Glavni razlog za to pa je bil premik iz cone udobja.”
Ob spoznavanju različnih otoških kultur Pacifika ugotavlja, da ima izjemno etnično pisano prebivalstvo Nove Zelandije veliko skupnih točk z našim: gre za egalitarni družbi z razmeroma dobro razvitima socialnima državama (ali vsaj socialni čut), v katerih ljudje velik pomen pripisujejo kakovosti življenja oz. ravnotežju med delom in prostim časom. Novozelandci ob koncih tedna radi pohajajo v gore, zanje pa je značilna tudi »socialna uravnilovka« oz. v angleščini tall poppy syndrome, ki narekuje, da je treba kritizirati ali celo izključevati ljudi, ki zaradi visokega družbenega statusa izstopajo.
“Slovenska kultura je tipičen primer zahodne kulture, ki temelji na individualno izoblikovani identiteti.” Za avtohtono prebivalstvo v Južem Pacifiku pa so značilne kolektivistične kulture: “Maori pravijo temu občutek pripadnosti. Posameznik ni nič. Posameznik postane nekdo šele skozi odnose z drugimi ljudmi, s svojim plemenom in pa predvsem z zemljo oziroma okoljem, s katerim biva.”
Med raziskovanjem južnopacifiškega otočja Tonga je izvedel, da je izgovorjava njegovega imena zelo podobna sočni kletvici, kar mu je prišlo prav, ko ga je zaradi prehitre vožnje ustavila policija: “In ko je slišal, kako mi je ime, nas je spustil brez kazni, ker je rekel, da s takim imenom nosim dovolj velik križ.”
Šest slovenskih mladih zdravnikov in študentov medicinske in zdravstvene fakultete v Ugandi pomaga tamkajšnjem prebivalstvu, ki nima dostopa do osnove oskrbe.
Ana Pincolič se je oglasila iz Mozambika. V afriški državi dela v mednarodni šoli in poučuje četrti razred.
Je docent na Washington State University. Raziskuje povezave med novinarstvom, medijsko produkcijo, družbenimi omrežji in športom. Zanimajo ga tudi medijske krajine v postsocialističnih in postkolonialnih družbah. Naslov njegovega naslednjega znanstvenega članka bo "Če je videti dobro, bo tudi občutek dober" ... In kako vidi življenje čez lužo? Kakšni so občutki? Razlik je precej ...
Finančnik Jaka Vidrih o praznikih, tempu življenja in drogah v Kolumbiji.
V Globalno vas se je tokrat javil Marjan Janžekovič, ki živi v Sidneyju.
V Globalni vasi smo govorili z Alešem Drenikom, ki je od januarja v Omanu. V tamkajšni kraljevi operi je vodja programa, ta konec tedna pa pri njiih gostuje Dunajska državna opera s Figarovo svatbo, kar predstavlja enega od vrhuncev sezone.
Tadej Košmrlj je poklical v Heraklion na Kreti, telefon pa je dvignila Petra Jevševar.
Globalna vas je poklicala na Poljsko v Varšavo. Tam živi slovenska novinarka Tina Milostnik Valenčič
Asistentka na ekonomski fakulteti v Knoxvillu v Tennesseeju, ki se ukvarja s pridelavo ekoloških vin.
Neveljaven email naslov