Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu
Ekonomski sociolog dr. Matevž Rašković na Viktorijini univerzi v Wellingtonu med drugim vodi poseben interdisciplinaren projekt, ki pomaga študentom avtohtonega prebivalstva Maorom in študentom z južnopacifiških otokov razvijati tako imenovano »globalno miselnost«.
Pred slabima dvema letoma se je v Wellington odpravil z dvema kovčkoma prtljage in brez izoblikovanega načrta: “Morda je šlo za pogum, morda za naivnost, ali pa celo za norost, ampak odločil sem se sprejeti izziv. Glavni razlog za to pa je bil premik iz cone udobja.”
Ob spoznavanju različnih otoških kultur Pacifika ugotavlja, da ima izjemno etnično pisano prebivalstvo Nove Zelandije veliko skupnih točk z našim: gre za egalitarni družbi z razmeroma dobro razvitima socialnima državama (ali vsaj socialni čut), v katerih ljudje velik pomen pripisujejo kakovosti življenja oz. ravnotežju med delom in prostim časom. Novozelandci ob koncih tedna radi pohajajo v gore, zanje pa je značilna tudi »socialna uravnilovka« oz. v angleščini tall poppy syndrome, ki narekuje, da je treba kritizirati ali celo izključevati ljudi, ki zaradi visokega družbenega statusa izstopajo.
“Slovenska kultura je tipičen primer zahodne kulture, ki temelji na individualno izoblikovani identiteti.” Za avtohtono prebivalstvo v Južem Pacifiku pa so značilne kolektivistične kulture: “Maori pravijo temu občutek pripadnosti. Posameznik ni nič. Posameznik postane nekdo šele skozi odnose z drugimi ljudmi, s svojim plemenom in pa predvsem z zemljo oziroma okoljem, s katerim biva.”
Med raziskovanjem južnopacifiškega otočja Tonga je izvedel, da je izgovorjava njegovega imena zelo podobna sočni kletvici, kar mu je prišlo prav, ko ga je zaradi prehitre vožnje ustavila policija: “In ko je slišal, kako mi je ime, nas je spustil brez kazni, ker je rekel, da s takim imenom nosim dovolj velik križ.”
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu
Ekonomski sociolog dr. Matevž Rašković na Viktorijini univerzi v Wellingtonu med drugim vodi poseben interdisciplinaren projekt, ki pomaga študentom avtohtonega prebivalstva Maorom in študentom z južnopacifiških otokov razvijati tako imenovano »globalno miselnost«.
Pred slabima dvema letoma se je v Wellington odpravil z dvema kovčkoma prtljage in brez izoblikovanega načrta: “Morda je šlo za pogum, morda za naivnost, ali pa celo za norost, ampak odločil sem se sprejeti izziv. Glavni razlog za to pa je bil premik iz cone udobja.”
Ob spoznavanju različnih otoških kultur Pacifika ugotavlja, da ima izjemno etnično pisano prebivalstvo Nove Zelandije veliko skupnih točk z našim: gre za egalitarni družbi z razmeroma dobro razvitima socialnima državama (ali vsaj socialni čut), v katerih ljudje velik pomen pripisujejo kakovosti življenja oz. ravnotežju med delom in prostim časom. Novozelandci ob koncih tedna radi pohajajo v gore, zanje pa je značilna tudi »socialna uravnilovka« oz. v angleščini tall poppy syndrome, ki narekuje, da je treba kritizirati ali celo izključevati ljudi, ki zaradi visokega družbenega statusa izstopajo.
“Slovenska kultura je tipičen primer zahodne kulture, ki temelji na individualno izoblikovani identiteti.” Za avtohtono prebivalstvo v Južem Pacifiku pa so značilne kolektivistične kulture: “Maori pravijo temu občutek pripadnosti. Posameznik ni nič. Posameznik postane nekdo šele skozi odnose z drugimi ljudmi, s svojim plemenom in pa predvsem z zemljo oziroma okoljem, s katerim biva.”
Med raziskovanjem južnopacifiškega otočja Tonga je izvedel, da je izgovorjava njegovega imena zelo podobna sočni kletvici, kar mu je prišlo prav, ko ga je zaradi prehitre vožnje ustavila policija: “In ko je slišal, kako mi je ime, nas je spustil brez kazni, ker je rekel, da s takim imenom nosim dovolj velik križ.”
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Nekdanjo kapetanko slovenske odbojkarske reprezentance Jasmino Marijo Kara je ljubezen pripeljala v Turčijo, kjer zdaj dela v marketingu moževega gradbenega podjetja.
Vsak četrtek v Globalni vasi kličemo Slovence po svetu ... Tokrat kličemo Slovenko, ki živi v Ženevi.
Gregor Kosirnik že tri leta živi v Vancouvrju. Prodal je avto in kupil enosmerno letalsko karto.
Mateja Podgoršek Whatley zaradi svojega dela zelo veliko potuje po ZDA - je namreč svetovalka za računovodstvo in finance pri velikih podjetjih.
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Neveljaven email naslov