Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodobni tehnološki pripomočki in programske možnosti korenito spreminjajo tudi delo mladih v osnovnih šolah. Šolarji danes tako rekoč več ne poznajo klasičnih okrožnic in delovnih listov, ki so jih zamenjale datoteke v Googlovih dokumentih in sporočila v zaprtih klepetalnicah socialnih omrežij. Prav tako pa mladi za pridobivanje znanj uporabljajo vedno več šolskim predmetom namenjenih računalniških učnih programov, ker naj bi računalnik z naključnim izbiranjem nalog pri mladih uporabnikih kar najbolje krepil in utrjeval znanje, ki so ga učenci dobili pri pouku. Zato bomo v oddaji Hudo tokrat raziskali, kakšne možnosti povezovanja klasične oblike pouka in računalniških vsebin, so mladim na voljo, ali je ideja o uvedbi tabličnih računalnikov v šole dobra, kako všeč jim je delo na multimedijski tabli, predvsem pa bomo izpostavili to, na kakšen način bi si z uporabo tehnologije znanje želeli pridobivati naši osnovnošolci. Pripravlja Aleš Ogrin.
V studiu so se nam pridružili David, Benjamin, Jan in Ana
Sodobni tehnološki pripomočki in programske možnosti korenito spreminjajo tudi delo mladih v osnovnih šolah. Šolarji danes tako rekoč več ne poznajo klasičnih okrožnic in delovnih listov, ki so jih zamenjale datoteke v Googlovih dokumentih in sporočila v zaprtih klepetalnicah socialnih omrežij. Prav tako pa mladi za pridobivanje znanj uporabljajo vedno več šolskim predmetom namenjenih računalniških učnih programov, ker naj bi računalnik z naključnim izbiranjem nalog pri mladih uporabnikih kar najbolje krepil in utrjeval znanje, ki so ga učenci dobili pri pouku. Zato smo v oddaji Hudo tokrat raziskali, kakšne možnosti povezovanja klasične oblike pouka in računalniških vsebin, so mladim na voljo, ali je ideja o uvedbi tabličnih računalnikov v šole dobra, kako všeč jim je delo na multimedijski tabli, predvsem pa smo izpostavili to, na kakšen način bi si z uporabo tehnologije znanje želeli pridobivati naši osnovnošolci. Na tem področju je kot primer dobre prakse uvajanja tehnoloških novosti v učni proces izpostavljena Osnovna šola Prule, iz katere so prišli gostje v studiu. Najprej so povedali, kako so opremljene njihove učilnice.
Sodobni učni proces sestavljajo tudi najrazličnejše multimedijske vsebine, ki jih učitelji uporabljajo za dopolnitev razlage snovi. Tako si lahko mladi med poukom na interaktivnih tablah ogledajo različne kratke filme, alike, ali pa si ogledajo katero izmed spletnih strani. Gostje so povedali, katere izmed teh vsebin so jim najljubše, omenili pa so tudi, da se je zaradi tega nekoliko spremenilo njihovo dojemanje pouka.
Vprašali smo se tudi, ali je danes brez računalniških znanj sploh možno normalno sodelovati pri pouku in kaj pomeni biti računalniško pismen.
Slišali smo tudi zgodbo, da morajo učenci pri uporabi računalnika, kdaj pomagati celo učiteljem. Ob tem pa so bili gostje tudi mnenja, da uporaba multimedijskih vsebin lahko izboljša njihov učni uspeh.
Na spletu lahko kdorkoli objavi, karkoli želi. A mladi o tem ne razmišljajo preveč pogosto. Izdelane imajo svoje sisteme iskanja podatkov.
Pomemben del razvoja otrok je tudi pisanje na roko, ki med drugim pripomore tudi k boljšim motoričnim sposobnostim. Zato smo se med oddajo vprašali tudi, ali mladi raje pišejo ali tipkajo.
Pred koncem oddaje pa smo poslušali še prispevek s petkove podelitve priznanj Poletavcem, poletnim bralcem.
804 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Sodobni tehnološki pripomočki in programske možnosti korenito spreminjajo tudi delo mladih v osnovnih šolah. Šolarji danes tako rekoč več ne poznajo klasičnih okrožnic in delovnih listov, ki so jih zamenjale datoteke v Googlovih dokumentih in sporočila v zaprtih klepetalnicah socialnih omrežij. Prav tako pa mladi za pridobivanje znanj uporabljajo vedno več šolskim predmetom namenjenih računalniških učnih programov, ker naj bi računalnik z naključnim izbiranjem nalog pri mladih uporabnikih kar najbolje krepil in utrjeval znanje, ki so ga učenci dobili pri pouku. Zato bomo v oddaji Hudo tokrat raziskali, kakšne možnosti povezovanja klasične oblike pouka in računalniških vsebin, so mladim na voljo, ali je ideja o uvedbi tabličnih računalnikov v šole dobra, kako všeč jim je delo na multimedijski tabli, predvsem pa bomo izpostavili to, na kakšen način bi si z uporabo tehnologije znanje želeli pridobivati naši osnovnošolci. Pripravlja Aleš Ogrin.
V studiu so se nam pridružili David, Benjamin, Jan in Ana
Sodobni tehnološki pripomočki in programske možnosti korenito spreminjajo tudi delo mladih v osnovnih šolah. Šolarji danes tako rekoč več ne poznajo klasičnih okrožnic in delovnih listov, ki so jih zamenjale datoteke v Googlovih dokumentih in sporočila v zaprtih klepetalnicah socialnih omrežij. Prav tako pa mladi za pridobivanje znanj uporabljajo vedno več šolskim predmetom namenjenih računalniških učnih programov, ker naj bi računalnik z naključnim izbiranjem nalog pri mladih uporabnikih kar najbolje krepil in utrjeval znanje, ki so ga učenci dobili pri pouku. Zato smo v oddaji Hudo tokrat raziskali, kakšne možnosti povezovanja klasične oblike pouka in računalniških vsebin, so mladim na voljo, ali je ideja o uvedbi tabličnih računalnikov v šole dobra, kako všeč jim je delo na multimedijski tabli, predvsem pa smo izpostavili to, na kakšen način bi si z uporabo tehnologije znanje želeli pridobivati naši osnovnošolci. Na tem področju je kot primer dobre prakse uvajanja tehnoloških novosti v učni proces izpostavljena Osnovna šola Prule, iz katere so prišli gostje v studiu. Najprej so povedali, kako so opremljene njihove učilnice.
Sodobni učni proces sestavljajo tudi najrazličnejše multimedijske vsebine, ki jih učitelji uporabljajo za dopolnitev razlage snovi. Tako si lahko mladi med poukom na interaktivnih tablah ogledajo različne kratke filme, alike, ali pa si ogledajo katero izmed spletnih strani. Gostje so povedali, katere izmed teh vsebin so jim najljubše, omenili pa so tudi, da se je zaradi tega nekoliko spremenilo njihovo dojemanje pouka.
Vprašali smo se tudi, ali je danes brez računalniških znanj sploh možno normalno sodelovati pri pouku in kaj pomeni biti računalniško pismen.
Slišali smo tudi zgodbo, da morajo učenci pri uporabi računalnika, kdaj pomagati celo učiteljem. Ob tem pa so bili gostje tudi mnenja, da uporaba multimedijskih vsebin lahko izboljša njihov učni uspeh.
Na spletu lahko kdorkoli objavi, karkoli želi. A mladi o tem ne razmišljajo preveč pogosto. Izdelane imajo svoje sisteme iskanja podatkov.
Pomemben del razvoja otrok je tudi pisanje na roko, ki med drugim pripomore tudi k boljšim motoričnim sposobnostim. Zato smo se med oddajo vprašali tudi, ali mladi raje pišejo ali tipkajo.
Pred koncem oddaje pa smo poslušali še prispevek s petkove podelitve priznanj Poletavcem, poletnim bralcem.
Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Zalog, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali medkulturnost. Kako nas ta bogati in kakšne izzive postavlja pred nas? Pred mikrofon so med drugim povabili mlade, ki so v Slovenijo prišli iz Bosne, in svoje vrstnike, ki imajo enega starša iz druge države. Govorili pa bomo tudi o potovanjih!
Oddaja Hudo nas je popeljala na gledališki oder, in sicer s predstavo v žanru, ki mladim ni ravno najbolj blizu ali pa znan. 32 učenk in učencev s I. osnovne šole Celje je konec lanskega leta ustvarilo muzikal z naslovom Popolni načrt. Gre za priredbo muzikala The Grunch, ki so ga naši gostje ne le priredili, ampak tudi postavili v lokalno okolje knežjega mesta. V družbi dveh mentoric se nam je v studiu pridružilo 10 mladih ustvarjalcev muzikala in skupaj so nam predstavili, kako je potekala leto in pol dolga pot od zasnove ideje, prevoda izvirnika v slovenščino do končne odrske podobe in kako je ekipa mladih pilila svoje igralske in pevske veščine. Naloga ni bila lahka, in s čim vse so se mladi še spopadli pred skorajda popolno izvedbo premiere, boste izvedeli v oddaji Hudo.
To soboto smo se z učenci z osnovne šole Mokronog odpravili v Lutkovno gledališče Ljubljansko. V studiu se nam je namreč pridružila igralka in animatorka Maja Kunšič; z njo smo odkrivali čarobni svet lutkarstva. Mladi pa ne bodo le sodelovali pri pogovoru, saj so se preizkusili v vlogi mladih novinarjev in ji zastavili kopico vprašanj ter pomagali voditi oddajo Hudo.
V tokratni oddaji Hudo so se nam pridružile mlade Časorisove face. To so tisti mladi, ki so lani s svojimi dosežki še posebej izstopali in si prislužili naziv faca meseca. Kaj je to faca meseca, so nam povedali v oddaji Hudo.
V zadnji oddaji leta 2023 smo se družili z udeleženci otroškega parlamenta Zveze prijateljev mladine Slovenije. Pretresli so dogodke iztekajočega se leta, ki so zaznamovali življenja mladih. Kateri so bili in kaj vse bi želeli spremeniti, če bi imeli to moč, so predstavili v oddaji Hudo.
V božično obarvani oddaji Hudo! smo z mladimi odkrivali, kako praznujejo božič doma. Potem pa smo se odpravili na pediatrično kliniko v Ljubljani ter v rehabilitacijski center Soča ter poslušali tiste mlade, ki morajo zaradi zdravstvenih težav božič preživeti v bolnišnici. Za vse mlade poslušalce pa smo pripravili tudi praznični kviz in kup lepih nagrad. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Družili smo se s plesalkami Plesnega kluba TBA iz Celja, ki so na nedavnem svetovnem prvenstvu v jazz, modern in show plesih v Belgiji v svoji kategoriji osvojile naslov svetovnih prvakinj. Združene so v skupinah Jacksons in Bad inner voices. Kako so postale del slovenske plesne reprezentance in kakšna je bila pot do velikega uspeha, so predstavile v oddaji Hudo.
Tokrat je Liana Buršič gostila učence z OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in OŠ Franja Goloba Prevalje, nagrajence letošnjega natečaja Centra arhitekture Slovenije - Vseslovenski dan habitata na temo - Trg: prostor dogajanja?, ki nagovarja mlade, da začnejo razmišljati o svojem kraju bivanja in prostorih za druženje, ki jih ta ponuja ter kako ta skupni prostor izboljšati. Z nami so bili: Max Markovič, Anja Anžlovar, Iva Dremelj, Lena Bivšek, Tjaša Vogrin, Neža Sušnik, Urša Burja ter arhitektka Tina Silič, vodja projektov programa Igriva arhitektura.
Z učenci iz Izole bomo govorili o kulturi. V nedeljo namreč praznujemo Ta veseli dan kulture, zato smo na radijskih novinarskih delavnicah na OŠ Vojke Šmuc posneli veliko zanimivih sogovornikov – od članov banda Vesoljski bureki do številnih učencev, ki so dejavni na kulturnem področju. Šola se namreč ponaša z nazivom naj kulturna šola.
Oddaja Hudo se je v živo oglasila z Osnovne šole Orehek Kranj, kjer smo se udeležili 11. festivala naše prihodnosti. Mladi so nas popeljali skozi številne delavnice, ki so jih tam pripravili zanje, povedali so tudi, kako vidijo svojo prihodnost in kakšen je na poti proti uspehu pomen pridobivanja novih znanj. Pogovarjali smo se tudi z Nikom Škrlecem in drugimi zanimivimi gosti.
Kako se počutite? Kako premagujete stres, stiske, jezo in kaj naredite, če stvari ne grejo po vaših željah? O duševnem zdravju mladih smo se pogovarjali z mladimi novinarji s I. OŠ Celje in njihovimi sogovorniki, tam smo namreč izpeljali radijske novinarske delavnice. Na šoli smo posneli psihoterapevta Luko Agreža, svetovalni delavki in učiteljico na šoli, učence razredne in predmetne stopnje, z nami pa so svoja razmišljanja in izkušnje delli tudi mladi novinarji: Tara, Tinkara, Adin, Boris, Denis in Tjan.
Tokrat je voditeljica Liana Buršič gostila mlade nogometaše in nogometašico, ki žogobrcarske veščine trenirajo že od svojega 7. leta in so člani Nogometnega kluba Zarica Kranj. V studiu 1. programa Radia Slovenija so bili četrto, šesto in sedmošolci Ažbe Varl, Taris Bilanović, Nace Jenkole, Tim Ziherl, Nejc Robnik, Benjamin Sefić, Dunja Majkić in njihov trener ter nekdanji nogometni reprezentant Dejan Robnik.
V tokratnem Hudo! smo predstavljali že 17. filmski festival ZOOM, ki ga prireja Pionirski dom. Na festivalu si bodo mladi lahko ogledali filme mladih ustvarjalcev z vsega sveta in se preizkusili v raznih delavnicah. Prav tako pa smo spregovorili o minulem festivalu Kinotrip in pribljižajočem se Ljubljanskem filmskem festivalu. Z mladimi smo v oddaji ugotavljali, kako film sploh nastane in kako pripraviti dober festival.
V oddaji Hudo smo pogovor namenili dnevu RTV Slovenija. Z učenci iz osnovne Šole Danile Kumar in udeleženci novinarskega krožka smo se pozanimali, kako nastane radijska oddaja. Vprašali smo se, kdo je lahko novinar in skupaj odvodili oddajo Hudo.
Tokrat je voditeljica oddaje Liana Buršič gostila učence izolske Osnovne šole Vojke Šmuc, ki je letošnja Naj kulturna šola v Sloveniji. S čim so si prislužili ta dragoceni naziv pa lahko slišite v debati s sedmo, osmo in devetošolci Matijo Grbec Bonaco, Renejem Vukom, Ahmedino Hafizović, Ester Charpentier, Nino Kuthe in učiteljicami ter mentoricami Ano Dobrinčič Orbanič, Klariso Hrvatin in Deano Protner.
Z nami so bile novinarke z OŠ Planina pri Sevnici. Na njihovi šoli smo izpeljali novinarske delavnice, v okviru katerih so pred mikrofon povabili sokrajane, ki veliko vedo o življenju v kraju nekoč in danes, o jeseni in medgeneracijskem sodelovanju, vsi skupaj pa so nam predstavili tudi njihovo tracicionalno jesensko prireditev Tetka Jesen.
Oddaja Hudo je bila obarvana s športnim plezanjem. V tem športu so naše predstavnice in predstavniki zelo uspešni, ne le v članski konkurenci, ampak tudi v mladinski. Z nami so bili člani Slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju in selektorica mladinske izbrane vrste Ajda Remškar. V pogovoru so predstavili, kakšen šport je plezanje, govorili so tudi o tem, kako je na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo, in kako se nanje pripravljajo, slišali ste lahko še, za koga vse je športno plezanje primerno in kakšni so vstopni koraki v svet skalne vertikale.
Novinarske delavnice smo izpeljali na ll. OŠ Celje, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali spoštovanje. Kaj je to, kakšen je bil včasih odnos med učenci in učitelji, kakšno je vzdušje na šoli in kako rešujejo nesoglasja, so bila vprašanja, ki so jih zastvaili številnim sogovornikom, tudi enemu najuspešnejših slovenskih deskarjev na snegu Timu Mastnaku.
Gasilci in gasilke, člani več kot 100 let starega Prostovoljnega gasilskega društva Predoslje so tudi mladinski državni prvaki v gasilski orientaciji, predvsem pa druščina mladih ljudi, ki radi pomagajo, sodelujejo in se družijo ter zraven učijo vrlin za življenje. Liana Buršič je v tokratnem Hudo!ju gostila Ožbeja Balantiča, Tjana Borovnico, Tjaša Borovnico, Manco Korenjak, Nežo Balantič, Andraža Korenjaka, Meto Korenjak in njihovega podpoveljnika Gašperja Pogačarja.
Nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom in 8. oktobrom, katerega cilj je predvsem promocija projektov za spodbujanje branja in bralne pismenosti ter medgeneracijsko branje. Predvsem pa želijo mladim približati literaturo. Zato smo tudi oddajo Hudo namenili branju. Z mladimi bralkami in bralci smo odkrivali njihov pogled na svet literature in iskali odgovore na vprašanje, kako branje približati vrstnikom.
Neveljaven email naslov
