Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodobni tehnološki pripomočki in programske možnosti korenito spreminjajo tudi delo mladih v osnovnih šolah. Šolarji danes tako rekoč več ne poznajo klasičnih okrožnic in delovnih listov, ki so jih zamenjale datoteke v Googlovih dokumentih in sporočila v zaprtih klepetalnicah socialnih omrežij. Prav tako pa mladi za pridobivanje znanj uporabljajo vedno več šolskim predmetom namenjenih računalniških učnih programov, ker naj bi računalnik z naključnim izbiranjem nalog pri mladih uporabnikih kar najbolje krepil in utrjeval znanje, ki so ga učenci dobili pri pouku. Zato bomo v oddaji Hudo tokrat raziskali, kakšne možnosti povezovanja klasične oblike pouka in računalniških vsebin, so mladim na voljo, ali je ideja o uvedbi tabličnih računalnikov v šole dobra, kako všeč jim je delo na multimedijski tabli, predvsem pa bomo izpostavili to, na kakšen način bi si z uporabo tehnologije znanje želeli pridobivati naši osnovnošolci. Pripravlja Aleš Ogrin.
V studiu so se nam pridružili David, Benjamin, Jan in Ana
Sodobni tehnološki pripomočki in programske možnosti korenito spreminjajo tudi delo mladih v osnovnih šolah. Šolarji danes tako rekoč več ne poznajo klasičnih okrožnic in delovnih listov, ki so jih zamenjale datoteke v Googlovih dokumentih in sporočila v zaprtih klepetalnicah socialnih omrežij. Prav tako pa mladi za pridobivanje znanj uporabljajo vedno več šolskim predmetom namenjenih računalniških učnih programov, ker naj bi računalnik z naključnim izbiranjem nalog pri mladih uporabnikih kar najbolje krepil in utrjeval znanje, ki so ga učenci dobili pri pouku. Zato smo v oddaji Hudo tokrat raziskali, kakšne možnosti povezovanja klasične oblike pouka in računalniških vsebin, so mladim na voljo, ali je ideja o uvedbi tabličnih računalnikov v šole dobra, kako všeč jim je delo na multimedijski tabli, predvsem pa smo izpostavili to, na kakšen način bi si z uporabo tehnologije znanje želeli pridobivati naši osnovnošolci. Na tem področju je kot primer dobre prakse uvajanja tehnoloških novosti v učni proces izpostavljena Osnovna šola Prule, iz katere so prišli gostje v studiu. Najprej so povedali, kako so opremljene njihove učilnice.
Sodobni učni proces sestavljajo tudi najrazličnejše multimedijske vsebine, ki jih učitelji uporabljajo za dopolnitev razlage snovi. Tako si lahko mladi med poukom na interaktivnih tablah ogledajo različne kratke filme, alike, ali pa si ogledajo katero izmed spletnih strani. Gostje so povedali, katere izmed teh vsebin so jim najljubše, omenili pa so tudi, da se je zaradi tega nekoliko spremenilo njihovo dojemanje pouka.
Vprašali smo se tudi, ali je danes brez računalniških znanj sploh možno normalno sodelovati pri pouku in kaj pomeni biti računalniško pismen.
Slišali smo tudi zgodbo, da morajo učenci pri uporabi računalnika, kdaj pomagati celo učiteljem. Ob tem pa so bili gostje tudi mnenja, da uporaba multimedijskih vsebin lahko izboljša njihov učni uspeh.
Na spletu lahko kdorkoli objavi, karkoli želi. A mladi o tem ne razmišljajo preveč pogosto. Izdelane imajo svoje sisteme iskanja podatkov.
Pomemben del razvoja otrok je tudi pisanje na roko, ki med drugim pripomore tudi k boljšim motoričnim sposobnostim. Zato smo se med oddajo vprašali tudi, ali mladi raje pišejo ali tipkajo.
Pred koncem oddaje pa smo poslušali še prispevek s petkove podelitve priznanj Poletavcem, poletnim bralcem.
805 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Sodobni tehnološki pripomočki in programske možnosti korenito spreminjajo tudi delo mladih v osnovnih šolah. Šolarji danes tako rekoč več ne poznajo klasičnih okrožnic in delovnih listov, ki so jih zamenjale datoteke v Googlovih dokumentih in sporočila v zaprtih klepetalnicah socialnih omrežij. Prav tako pa mladi za pridobivanje znanj uporabljajo vedno več šolskim predmetom namenjenih računalniških učnih programov, ker naj bi računalnik z naključnim izbiranjem nalog pri mladih uporabnikih kar najbolje krepil in utrjeval znanje, ki so ga učenci dobili pri pouku. Zato bomo v oddaji Hudo tokrat raziskali, kakšne možnosti povezovanja klasične oblike pouka in računalniških vsebin, so mladim na voljo, ali je ideja o uvedbi tabličnih računalnikov v šole dobra, kako všeč jim je delo na multimedijski tabli, predvsem pa bomo izpostavili to, na kakšen način bi si z uporabo tehnologije znanje želeli pridobivati naši osnovnošolci. Pripravlja Aleš Ogrin.
V studiu so se nam pridružili David, Benjamin, Jan in Ana
Sodobni tehnološki pripomočki in programske možnosti korenito spreminjajo tudi delo mladih v osnovnih šolah. Šolarji danes tako rekoč več ne poznajo klasičnih okrožnic in delovnih listov, ki so jih zamenjale datoteke v Googlovih dokumentih in sporočila v zaprtih klepetalnicah socialnih omrežij. Prav tako pa mladi za pridobivanje znanj uporabljajo vedno več šolskim predmetom namenjenih računalniških učnih programov, ker naj bi računalnik z naključnim izbiranjem nalog pri mladih uporabnikih kar najbolje krepil in utrjeval znanje, ki so ga učenci dobili pri pouku. Zato smo v oddaji Hudo tokrat raziskali, kakšne možnosti povezovanja klasične oblike pouka in računalniških vsebin, so mladim na voljo, ali je ideja o uvedbi tabličnih računalnikov v šole dobra, kako všeč jim je delo na multimedijski tabli, predvsem pa smo izpostavili to, na kakšen način bi si z uporabo tehnologije znanje želeli pridobivati naši osnovnošolci. Na tem področju je kot primer dobre prakse uvajanja tehnoloških novosti v učni proces izpostavljena Osnovna šola Prule, iz katere so prišli gostje v studiu. Najprej so povedali, kako so opremljene njihove učilnice.
Sodobni učni proces sestavljajo tudi najrazličnejše multimedijske vsebine, ki jih učitelji uporabljajo za dopolnitev razlage snovi. Tako si lahko mladi med poukom na interaktivnih tablah ogledajo različne kratke filme, alike, ali pa si ogledajo katero izmed spletnih strani. Gostje so povedali, katere izmed teh vsebin so jim najljubše, omenili pa so tudi, da se je zaradi tega nekoliko spremenilo njihovo dojemanje pouka.
Vprašali smo se tudi, ali je danes brez računalniških znanj sploh možno normalno sodelovati pri pouku in kaj pomeni biti računalniško pismen.
Slišali smo tudi zgodbo, da morajo učenci pri uporabi računalnika, kdaj pomagati celo učiteljem. Ob tem pa so bili gostje tudi mnenja, da uporaba multimedijskih vsebin lahko izboljša njihov učni uspeh.
Na spletu lahko kdorkoli objavi, karkoli želi. A mladi o tem ne razmišljajo preveč pogosto. Izdelane imajo svoje sisteme iskanja podatkov.
Pomemben del razvoja otrok je tudi pisanje na roko, ki med drugim pripomore tudi k boljšim motoričnim sposobnostim. Zato smo se med oddajo vprašali tudi, ali mladi raje pišejo ali tipkajo.
Pred koncem oddaje pa smo poslušali še prispevek s petkove podelitve priznanj Poletavcem, poletnim bralcem.
Gibčnost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost - vse to so sposobnosti, ki jih z vztrajno vadbo pridobijo ritmične gimnastičarke. Tiana, Karina, Ela in Luna ter njihova trenerka Sara so nam v tokratni oddaji Hudo! povedale, zakaj jih je pritegnil ravno ta šport, kako potekajo treningi in tekmovanja sedaj in kakšni so njhovi cilji. Zakaj rada treniram ritmično gimnastiko: Luna: Ritmično gimnastiko rada treniram zato, ker se tako lahko izražam. Izražam se s pomočjo gibov, glasbe in rekviziti. Tiana: Rada treniram, ker lahko uporabljam zanimive rikvizite in ustvarjam veliko akrobacij. Ela: Všeč mi je, ker se naučiš nadzorovati telo in z njim pokažeš vsa čustva. Karina: Ritmična gimnastika je predvsem zelo zabaven in lep šport. In zato ga rada treniram. Sara: Ritmično gimnastiko imam rada, ker mi je podala ogromno znanja in me oblikovala v osebo, kakršna sem danes. Po telefonu se nam je oglasil tudi zelo uspešen telovadec, ki je največje uspehe dosegel na bradlji, kjer je postal dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak, Mitja Petkovšek. Mitja: V športu so vedno padci, brez katerih ne bi znali ceniti vzponov. Sledijo razočaranja, ki pa jih je treba premagati, da smo lahko še uspešnejši. samo želeti si je treba.
Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že deveto leto spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami bodo udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki so postali zmagovalci v eni izmed tekmovalnih kategorij. S kakšnimi nalogami so se srečali in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, bodo povedali v soboto po deveti.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
V teh dneh so se začela prva vzorčenja makro- in mikroplastike v okviru mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti voda. Z nami bodo mladi udeleženci projekta iz Kranja, ki bodo vzorčenja opravili v reki Rupovščici, slišali pa boste tudi, kako so jih ob potoku Studenčnica opravljali osnovnošolci s Ptuja. K izmenjavi mnenj o onesnaženosti naših voda bomo povabili tudi vas mlade poslušalke in poslušalce.
zaključku otroškega parlamenta predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja o poklicni prihodnosti. O izzivih izbire poklica so se že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na zasedanju zastopali interese vrstnikov in podali resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge. O njih več v tokratni oddaji Hudo!.
V oddaji Hudo! so voditeljsko mesto tokrat zasedli zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Jara Sofija Ostan, Miriam Sofhia Kärcher, Jasna Krek in Maj Levstik Radin. Med prvomajskimi prazniki so v roke vzeli pravkar izdano knjigo z naslovom Modri otok. Ob branju pa se jim je zbudilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Irena Androjna, ki je mladim odgovarjala na razna vprašanja. Skupaj smo tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami. Po telefonu pa se nam je pridružila tudi Alenka Veler, ki je mladim poslušalcem predstavila poklic urednice. ODLOMEK IZ KNJIGE »To je bil otok in ni bil samo otok. Vsakogar, ki je stopil nanj, se je prej ali slej polastil s svojimi skrivnostnimi zvoki, omamnim vonjem po zeliščih in nenavadnimi pticami. Črne, srebrne in bele so se spreletavale med krošnjami, se spuščale proti zemlji, proti morju, in se spet dvigale nazaj v nebo. Tako ali drugače se je Modri otok dotaknil vsakega obiskovalca, ga prevzel in mu spremenil življenje, povsem nepredvidljivo in za vedno.« (Androjna 5) O ČEM GOVORI KNJIGA Ko Adrijan, Ernest in Lena prispejo na Modri otok, se jim še sanja ne, kako bo štirinajst dni, kolikor jih bodo preživeli na njem, za zmeraj zaznamovalo njihova življenja. Kot udeleženci raziskovalnega tabora naj bi se poglobili v navade prebivalcev otoka, se zabavali in počeli reči, ki jih pač počneš na morju, a že prvi dan se nehote zapletejo v skrivnostno mrežo, ki jo tke zlovešči svetilničar Stibor ... KDO JE IRENA ANDROJNA Avtorica številnih radijskih iger za otroke je svoj drugi roman za mladino postavila na namišljen otok nekje na Jadranu. V napeto pustolovsko zgodbo je spretno vtkala fantazijske elemente, ki nas popeljejo v skrivnostno Kraljestvo neskončne zarje.
V oddaji Hudo!, se nam je po telefonu pridružila tudi urednice knjige Modri otok, ki je mladim poslušalcem predstavila poklic urednice.
Rod Stražnih ognjev je eden najstarejših rodov, drugo leto bo praznoval 70-letnico. Znan je po tem da je bolj gozdovniški, sproščen, umetniški, v njihovem taboru vedno stoji tipi in gori večni ogenj. So organizatorji kranjske orientacijske lige, tekmovanja v taborniškem aktivitiju. Vsako leto poleg 10-dnevnega tabora, organizirajo še večdnevne akcije med šolskimi počitnicami: jesenovanje, zimovanje, majanje. Na praznično prvomajsko soboto pridejo v studio 1. programa mlade tabornice z vodnico iz rodu Stražnih ognjev. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.
V tokratni oddaji Hudo! bomo v studiu gostili mladega, uspešnega pevca Žana Serčiča. Živo bo zapel in odigral nekaj svojih skladb, mlade novinarke pa imajo zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja. Pridružite se nam lahko tudi vsi mladi poslušali s svojim vprašanjem na 01 475 22 22. Tokrat nas boste lahko tudi videli, ne le slišali - na Facebooku Prvega in na spletni strani Prvega bo namreč poteka tudi video prenos živo. Bodite z nami - v soboto po 9h!
Tokratno oddajo Hudo smo namenili zelo priljubljenemu zimskemu športu, katerega sezona se s prihodom pomladi počasi končuje. Govorili smo namreč o alpskem smučanju, v studiu pa so se nam pridružili mladi smučarji in njihov trener. Pogovarjali smo se o tem, kako so potekali treningi in tekmovanja med epidemijo in kako se bodo poleti pripravljali na prihajajočo smučarsko sezono. Po telefonu se nam bo oglasil tudi alpski smučar Štefan Hadalin, ki bo s poslušalci delil vtise letošnje smučarske sezone. Povedal nam bo, kako so potekala tekmovanja brez navijačev in kako je, ko si več tednov zaprt v mehurček zaradi epidemije. Povprašali smo ga tudi, kakšen nasvet bi podal mladim smučarjem: Štefan Hadalin: "Vztrajnost in potrpežljivost sta tisti, ki največ štejeta na poti vrhunskega športnika. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, bodite srčni, levjesrčni vztrajni in potrpežlijivi."
Po telefonu se nam je v oddajo Hudo! oglasil alpski smučar Štefan Hadalin, ki je s poslušalci delil vtise letošnje smučarske sezone. Povedal nam je, kako so potekala tekmovanja brez navijačev in kako je, ko si več tednov zaprt v mehurček zaradi epidemije. Povprašali smo ga tudi, kakšen nasvet bi podal mladim smučarjem: Štefan Hadalin: "Vztrajnost in potrpežljivost sta tisti, ki največ štejeta na poti vrhunskega športnika. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, bodite srčni, levjesrčni vztrajni in potrpežlijivi."
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Z nami bodo pevke in dirigent Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili bodo svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali vam bodo, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka in kako zbor opravlja izobraževalno vlogo. Ker so, ko je bilo to še mogoče, imeli tudi veliko koncertov, boste slišali tudi zanimive stvari, ki se lahko zgodijo na odru, in kakšni so občutki, ko na tekmovanju osvojijo prestižno nagrado.
S prvim aprilom se bo šolanje spet preselilo na splet, otroci pa bodo enajst dni ostali doma. V studiu se nam bodo tako pridružili osnovnošolci Ajda Lučovnik, Ula Beltram, Iva Goter Košir in Lev Krištof Novak, ki bodo poslušalcem dali nasvete o tem, katero knjigo prebrati, kateri film je vreden ogleda in kako se še lahko zamotimo doma. Poslušali pa bomo tudi knjižne nasvete, ki nam jih bo v oddaji zaupala Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana. Po telefonu pa se nam bo oglasil Matjaž Peklaj iz trgovine z igrami TojeTo, ki bo poslušalcem povedal, katere družabne igre lahko doma ustvarimo sami.
V oddaji Hudo smo prisluhnili tudi knjižnim nasvetom, ki nam jih je zaupala Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana.
V oddaji Hudo se nam je po telefonu oglasil Matjaž Peklaj iz trgovine z igrami TojeTo in poslušalcem povedal, katere družabne igre lahko doma ustvarimo sami.
Z nami bodo mladi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana Barje, ki so tekmovali na virtualnem državnem kvizu gasilske mladine. Tega so se udeležili tekmovalci iz 175 gasilskih društev, reševati pa so morali teoretične naloge iz različnih gasilskih znanj. Predstavili vam bomo, kaj mlade gasilke in gasilci že znajo, kako je na daljavo potekal omenjeni državni kviz, govorili pa bomo tudi o izobraževanjih, ki jih bodo mladi morali opraviti, če bodo želeli postati operativni gasilci.
Ob začetku epidemije so se poleg osnovnih zaprle tudi plesne šole, mnoga tekmovanja pa so bila odpovedana. A mladi plesalci Ana Lina Telič, Tisa Kolenc in Lev Krištof Novak, ki so se nam to soboto pridružili v oddaji, se plesu niso odpovedali in s treningi nadaljevali preko spletne platforme Zoom. Poleg mladih plesalcev se nam je v studiu pridružil tudi plesalec, plesni pedagog, trener in koreograf, Željko Božič. Skupaj smo spregovorili o tem, kako so spletni treningi drugačni od treningov v živo, kako so potekala spletna tekmovanja in kaj plesalcem v času epidemije predstavlja največji izziv? Po telefonu pa sta se nam v pogovoru pridružila Svit Šturbej in Larisa Kodrič, ki sta z nami podelila svoje občutke o plesu v času epidemije. Ana Lina Telič: "Ples je nekaj kjer se lahko izražaš, si varen, kjer lahko počneš in narediš karkoli. Tudi če se ne počutim dobro mi ples pomaga in sem vesela, da imam nekaj povsem mojega." Tisa Kolenc: "Na vprašanje, kaj mi pomeni ples, je težko odgovoriti. Rekla bi, da ko pridem v dvorano, se postavim v držo in odplešem koreografijo, vem da bi to počela do konca življenja." Lev Krištof Novak: "Mene ples predvsem sprošča. Če sem jezen, žalosten ... si prižgem glasbo in zaplešem. Naredi me veselega." Željko: "Samo plešite! Vsi se rodimo s talentom za ples. Ni pomembno kdo vas gleda, kje ste. Izražajte se. Telo je namreč najbolj zanimivo sredstvo za izražanje. Plešite!"
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg. Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
Neveljaven email naslov
