Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje.
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.
Osnovnošolke so v tokratni oddaji odkrito spregovorile o fizičnem, spolnem, psihičnem in spletnem nasilju.
V studiu so se voditeljici Tadeji Bizilj pridružile mlade novinarke Ela, Sara in Zala ter njihova mentorica Andreja Bečan iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena od teh tem je tudi nasilje. V oddaji sta se nam skozi pogovor pridružila tudi Jerneja Šibilja z Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvoje projekte in Denis Porčič – CHORCHYP in povedala svoje mnenje in izkušnje ter podala koristne nasvete.
"Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja."
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje - dekleta iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar – v teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko ...
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!. Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centru za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
800 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje.
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.
Osnovnošolke so v tokratni oddaji odkrito spregovorile o fizičnem, spolnem, psihičnem in spletnem nasilju.
V studiu so se voditeljici Tadeji Bizilj pridružile mlade novinarke Ela, Sara in Zala ter njihova mentorica Andreja Bečan iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena od teh tem je tudi nasilje. V oddaji sta se nam skozi pogovor pridružila tudi Jerneja Šibilja z Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvoje projekte in Denis Porčič – CHORCHYP in povedala svoje mnenje in izkušnje ter podala koristne nasvete.
"Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja."
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje - dekleta iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar – v teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko ...
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!. Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centru za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
V času vse bolj nečloveške tekmovalnosti in športnega gladiatorstva se poraja vprašanje, kako sploh vzgajati mlade v šport, ki bo human in jih bo opremil tudi za življenje v dobrobit skupnosti. Tokrat zato gostimo mlade upe slovenskega tenisa, ki trenirajo pod okriljem drugega najstarejšega teniškega kluba v Sloveniji - Tenis kluba Olimpija, kjer je trenerski ekipi glavno vodilo to, da vzgajajo predvsem ljudi, ne le tenisačev. Prisluhnite kaj so o tekmovalnosti, človeških vrednotah, ambicijah in sodelovanju ter starševski podpori voditeljici oddaje Liani Buršič povedali mladi tenisači Brina Bohorič, Laura Basailović, Brina Planinc, Franja Sevšek, Max Popovič in glavni trener ter predsednik TKO Gregor Matko in trenerka Alenka Matko Juvančič.
V oddaji Hudo se odpravljamo na višjo nadmorsko višino, z nami so bile planinke iz mladinskega odseka Planinskega društva Kranj. Povedale so marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorile so tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna aktivnost, ki združuje prijetno s koristnim.
V tokratnem, že počitniško – prazničnem Hudo!ju, gostimo članice Literarnega kluba OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, brale so tudi odlomke iz svojih najljubših knjig, zato vam po idejo za dopustniško branje ni treba daleč, le radio prižgete oziroma prisluhnete oddaji prek spleta na podkastu. Voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila učenke 7. in 8. razredov - Karo Vrhovec Chabbert, Klaro Miklič, Tiso Kolenc, Evo Kurinčič, Evo Mlakar, Ello Omladič, Zarjo Karer, Vito Švegelj in knjižničarko Petro Ovčar.
Družili smo se s taborniki, razlogi za to pa so bili kar trije. V soboto je v parku Tivoli v Ljubljani potekal 26. taborniški Féštival, to je prireditev, ki na enem mestu združi veliko število tabornikov iz vse države in tudi tiste, ki jih taborniški način življenja zanima, drugi razlog je, da 22. aprila obeležujemo dan tabornikov, prav tako na ta dan pa praznujemo še svetovni dan zemlje, kar je še tretji razlog, da smo oddajo Hudo namenili pogovoru o tem, kako lahko sobivamo z naravo in kako z našimi dejavnostmi tam pustimo čim manjši odtis oziroma kako ima lahko naše bivanje v naravi nanjo čim manjši vpliv. In kdo bi bil boljši za tako debato, kot so taborniki. Z nami v studiu so bili taborniki iz rodu Močvirski tulipani.
Z novinarskimi delavnicami smo bili na OŠ Šenčur, kjer so se mladi novinarji s svojimi vrstniki in učitelji pogovarjali o odgovornosti. Kako so mladi odgovorni do sebe, drugih in okolja? In kako lahko k večji odgovornosti pripomorejo tudi različni projekti in evropske izmenjave učencev? Več v oddaji Hudo!
Ples, lutke, senčno gledališče in gib. Vse te gledališke elemente bo predstavilo 28 gledaliških in 8 improvizacijskih gledaliških skupin s kar 409 nastopajočimi na 21. Otroškem festivalu gledaliških sanj v Festivalni dvorani, s tem aprila Pionirski dom začenja obdobje festivalov, mi pa smo to sobotno jutro v Hudo!ju gostili mlade iz festivalske žirije. Voditeljica Liana Buršič se je o igri kot veščini za življenje in varnem prostoru za ustvarjalno izražanje sebe pogovarjala z igralci - Anastasijo Milanovski, Najo Milivojević, Gajem Črničem, Evo Ogorevc in Natašo Djuričić, z njimi pa je prišla tudi dramaturginja in predsednica strokovne žirije Staša Prah.
Mladi novinarji z OŠ Matije Čopa Kranj so v oddaji Hudo govorili o športu. Pred mikrofon so povabili smučarskega skakalca Žigo Jelarja in svoje vrstnike, ki se ukvarjajo s športom, izvedeli pa so tudi, kaj narediti, če ti na športni poti ne gre vse po načrtih. Kaj je nastalo na radijskih novinarskih delavnicah v Kranju, slišite v oddaji HUDO.
Tokratni Hudo! je bil kolesarsko obarvan. V studiu so se nam pridružili gorski in BMX kolesarji iz ljubljanskega Kolesarskega društva Rajd – Lovro, Rožle, Dimitrij, Nejc, Pia, Arne in njihov trener Miha Jakopič in nam predstavili svoj šport ter nas odpeljali na svoje treninge in tekmovanja ter nam razkrili, kako je s kolesom leteti po zraku in kako se kljub visokim hitrostim, ki jih dosegajo, varno peljejo čez spuste.
Z nami so bile mlade novinarke z OŠ Litija. Na novinarskih delavnicah na njihovi šoli smo posneli številne sogovornike, nekateri prihajajo iz tujine. Šola je namreč vključena v program Erasmus + in ta teden je tam potekala mednarodna izmenjava učencev. Kako je bilo gostiti češke učence, kakšen zalogaj je organizacija mobilnosti učencev in kakšne izkušnje pri tovrstnih projektih dobijo učenci in učitelji? Več izveste v Hudoju!
V oddaji Hudo smo se družili s šahistkami in šahisti z Osnovne šole Zreče. Tako ekipa deklet kot fantov je na področnem tekmovanju celjske regije osvojila zlato medaljo, zato jih prihodnji konec tedna čaka državno prvenstvo v tej kraljevski igri. V pogovoru so nam predstavili, kakšna igra je šah, kako zahtevna je, govorili so tudi o tem, zakaj je šah šport. Nekaj besed smo namenili še njihovemu projektu športne bralne značke.
Zadnjo zimskopočitniško soboto smo preživeli v družbi mladih, ki imajo zimo in sneg zelo radi. To so smučarji iz Smučarskega kluba Kalič Postojna. Od Lorene, Mine, Mateja in Alenke Bratož smo izvedeli vse o smučanju, letošnji sezoni, ki jo je zaznamovalo pomanjkanje snega, opremi, treningih, drugih aktivnostih v klubu ter o njihovem odnosu do športa in rekreacije.
Konec januarja je Šenčur gostil 34. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v studiu so v oddaji Hudo bile Manja Goslar, Karin Jakša Jovanovski, Sara Mis in Viktoria Ana Šušteršič, članice ekipe Planinske brihte iz Planinskega društva Medvode, ki so v osnovnošolski konkurenci postale državne prvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Mojca Resnik.
Letošnji devetošolci bodo kmalu pred pomembno odločitvijo – kam naprej. Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Kateri so poklici prihodnosti? Je gimnazija še vedno najboljša odločitev? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Hudo!, ko so bili z nami v studiu osnovnošolci Oskar, Eva Rebeka, Elisa in Lio ter srednješolka Iva in Tina Rezar, ki opravlja delo svetovalne delavke v Dijaškem domu Vič. Prek telefona sta se nam pridružili tudi dijakinja Vita in študentka Maja.
V Hudoju so se nam pridružili mladi novinarji z OŠ Staneta Žagarja Lipnica, ki so za temo svoje oddaje izbrali nastopanje. Imate kaj treme, ko ste vprašani, ko morate predstaviti svojo raziskovalno nalogo ali imate nastop v glasbeni šoli? Kako jo premagati? Zelo dobre nasvete je dala šolska psihologinja Katja Nastran, marsikaj zanimivega pa je povedala tudi igralka Tina Resman.
Na novinarskih delavnicah na OŠ Staneta Žagarja Lipnica sta mladi novinarski intervjuvali igralko Tino Resman, ki je nekoč hodila na njihovo šolo.
V oddaji Hudo smo šli pod soj žarometov plesne dvorane, družili smo se s plesalci Plesne akademije Bast Arts. Hip-hop je bil naša glavna tema in tudi to, kako v plesih, ki jih združuje to poimenovanje, napredovati. Ker so plesi hip-hopa med mladi priljubljeni, smo govorili tudi o tem, kako sploh začeti. Vse to in še več o tekmovanjih, na katerih so tudi že zelo uspešni, so povedali plesalci Svit, Rudi, Luna in Elma, ob njih pa tudi trener v plesni akademiji Bast Arts Jan Kozin.
Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Zalog, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali medkulturnost. Kako nas ta bogati in kakšne izzive postavlja pred nas? Pred mikrofon so med drugim povabili mlade, ki so v Slovenijo prišli iz Bosne, in svoje vrstnike, ki imajo enega starša iz druge države. Govorili pa bomo tudi o potovanjih!
Oddaja Hudo nas je popeljala na gledališki oder, in sicer s predstavo v žanru, ki mladim ni ravno najbolj blizu ali pa znan. 32 učenk in učencev s I. osnovne šole Celje je konec lanskega leta ustvarilo muzikal z naslovom Popolni načrt. Gre za priredbo muzikala The Grunch, ki so ga naši gostje ne le priredili, ampak tudi postavili v lokalno okolje knežjega mesta. V družbi dveh mentoric se nam je v studiu pridružilo 10 mladih ustvarjalcev muzikala in skupaj so nam predstavili, kako je potekala leto in pol dolga pot od zasnove ideje, prevoda izvirnika v slovenščino do končne odrske podobe in kako je ekipa mladih pilila svoje igralske in pevske veščine. Naloga ni bila lahka, in s čim vse so se mladi še spopadli pred skorajda popolno izvedbo premiere, boste izvedeli v oddaji Hudo.
To soboto smo se z učenci z osnovne šole Mokronog odpravili v Lutkovno gledališče Ljubljansko. V studiu se nam je namreč pridružila igralka in animatorka Maja Kunšič; z njo smo odkrivali čarobni svet lutkarstva. Mladi pa ne bodo le sodelovali pri pogovoru, saj so se preizkusili v vlogi mladih novinarjev in ji zastavili kopico vprašanj ter pomagali voditi oddajo Hudo.
V tokratni oddaji Hudo so se nam pridružile mlade Časorisove face. To so tisti mladi, ki so lani s svojimi dosežki še posebej izstopali in si prislužili naziv faca meseca. Kaj je to faca meseca, so nam povedali v oddaji Hudo.
Neveljaven email naslov
