Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V Sloveniji se proda kar 5 milijard cigaret na leto

14.06.2016


"Najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeštva"

V Sloveniji spreminjamo in zaostrujemo protitobačno zakonodajo. "Poznamo dve vrsti držav," pravi Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. "Države, v katerih je tobačna industrija v lasti vlade, in države, v katerih je vlada v lasti tobačne industrije." Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Med drugim tudi to, da so nekateri filtri vsebovali azbest, ki se je lahko odtrgal s filtra, in da se je v tobaku kopičil radioaktivni polonij. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Kljub temu pa zaostrovanje protitobačne zakonodaje vedno znova naleti na nasprotovanje dela javnosti in na velik odpor tobačne industrije.

Vrh smo dosegli lani, ko so po vsem svetu pokadili kar 6.000 milijard cigaret. To je ogromna številka, ogromno cigaret! Če bi jih postavili v vrsto, bi ta merila skoraj 500 milijonov kilometrov. Iz njih bi lahko vsako leto naredili verigo do Sonca in nazaj, pa bi jih še vedno ostalo dovolj za nekaj poti na Mars. - Robert Proctor

Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Prof. Proctor: "Cigarete niso le vodilni vzrok smrti pri kadilcih, ampak tudi pri nekadilcih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu. Ta namreč lahko povzroči splav, pljučnega raka in številne druge bolezni, za katerimi obolevajo kadilci. Nekatere države celo predlagajo tako imenovani načrt 2000 – ki bi osebam, rojenim po tem letu, prepovedal nakup cigaret. O tem razmišljajo na Novi Zelandiji, Švedski, na Norveškem in številnih drugih državah. Na voljo je veliko različnih pristopov in ukrepov, med katerimi je tudi uvedba enotne embalaže."

Podatki kažejo, da pri nas kadi vedno več mladih. Tako najmanj enkrat tedensko prižge cigareto že skoraj vsak peti 15-letnik. Podatek tudi pravi, da se v Sloveniji vsako leto proda kar 5 milijard cigaret.

Skrivalnice tobačne industrije

Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe.  "Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne," pravi prof. Proctor. "Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici."

V Sloveniji smo protitobačno zakonodajo prvič zaostrili leta 1996, ko smo omejili oglaševanje, prepovedali prodajo tobačnih izdelkov mlajšim od petnajst let, ločili prostore za kadilce in nekadilce ter cigaretnim škatlicam dodali zdravstvena opozorila. Manjše spremembe so sledile še leta 2002 in 2003, zadnjič pa smo zakonodajo na tem področju spreminjali leta 2007. Takrat smo kajenje prepovedali v vseh zaprtih, javnih in delovnih prostorih. Tokratni predlog pa med drugim prinaša popolno prepoved oglaševanja, uvedbo licenc za prodajalce tobačnih izdelkov in enotno embalažo. Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, med najbolj učinkovitimi ukrepi omejevanja uporabe tobačnih izdelkov izpostavlja prav popolno prepoved oglaševanja in enotno embalažo tobačnih izdelkov ter povišanje davka na tobačne izdelke.

Avstralija je okrog leta 2010 vpeljala zelo strog ukrep zvišanja cen tobaka. Vsaki dve leti se cene cigaret povečajo za približno dvanajst odstotkov. Trenutno stane škatlica cigaret okrog 20 avstralskih dolarjev (okrog 15 evrov). Načrt je, da bo leta 2020 paketek cigaret v Avstraliji stal 40 avstralskih dolarjev (okrog 27 evrov). - Jerneja Svetičič

Pomembna je tudi vloga izrazoslovja. Če rečemo, da je nekaj dejavnik tveganja, ne pa vzrok - in to je tobačna industrija dosegla - smo odgovornost za posledice uporabe tobaka preložili na uporabnike. V resnici, in to velja za katerikoli izdelek, pa mora biti za posledice uporabe izdelka popolnoma odgovorna industrija, ki je izdelek naredila. - Luka Šolmajer

Veliko kadilcev si želi, da ne bi kadili

Odločitvi za prenehanje kajenja botrujejo različni dejavniki, pojasnjuje Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skrb za zdravje in finančni razlog pa sta med najpogostejšimi.

Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar sedemdeset, osemdeset odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev. - Robert Proctor

Drugi razlog pa je ta, nadaljuje Proctor, da večina ljudi začne kaditi že v najstniških letih. "Kar 80 odstotkov jih kadi že pred osemnajstim letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti."

O najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva, kot o cigaretah pravi prof. Proctor, v oddaji Intelekta: Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Luka Šolmajer, poznavalec področja, Robert Proctor, avtor knjige Zlati holokavst in Jerneja Svetičič, s katero smo se pogovarjali o boju proti kajenju v Avstraliji.


Intelekta

891 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

V Sloveniji se proda kar 5 milijard cigaret na leto

14.06.2016


"Najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeštva"

V Sloveniji spreminjamo in zaostrujemo protitobačno zakonodajo. "Poznamo dve vrsti držav," pravi Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. "Države, v katerih je tobačna industrija v lasti vlade, in države, v katerih je vlada v lasti tobačne industrije." Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Med drugim tudi to, da so nekateri filtri vsebovali azbest, ki se je lahko odtrgal s filtra, in da se je v tobaku kopičil radioaktivni polonij. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije zbolijo za pljučnim rakom. Kljub temu pa zaostrovanje protitobačne zakonodaje vedno znova naleti na nasprotovanje dela javnosti in na velik odpor tobačne industrije.

Vrh smo dosegli lani, ko so po vsem svetu pokadili kar 6.000 milijard cigaret. To je ogromna številka, ogromno cigaret! Če bi jih postavili v vrsto, bi ta merila skoraj 500 milijonov kilometrov. Iz njih bi lahko vsako leto naredili verigo do Sonca in nazaj, pa bi jih še vedno ostalo dovolj za nekaj poti na Mars. - Robert Proctor

Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Prof. Proctor: "Cigarete niso le vodilni vzrok smrti pri kadilcih, ampak tudi pri nekadilcih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu. Ta namreč lahko povzroči splav, pljučnega raka in številne druge bolezni, za katerimi obolevajo kadilci. Nekatere države celo predlagajo tako imenovani načrt 2000 – ki bi osebam, rojenim po tem letu, prepovedal nakup cigaret. O tem razmišljajo na Novi Zelandiji, Švedski, na Norveškem in številnih drugih državah. Na voljo je veliko različnih pristopov in ukrepov, med katerimi je tudi uvedba enotne embalaže."

Podatki kažejo, da pri nas kadi vedno več mladih. Tako najmanj enkrat tedensko prižge cigareto že skoraj vsak peti 15-letnik. Podatek tudi pravi, da se v Sloveniji vsako leto proda kar 5 milijard cigaret.

Skrivalnice tobačne industrije

Tobačni velikani so desetletja prikrivali interne dokumente, ki so govorili o smrtonosnih posledicah cigaretnega dima. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe.  "Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne," pravi prof. Proctor. "Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici."

V Sloveniji smo protitobačno zakonodajo prvič zaostrili leta 1996, ko smo omejili oglaševanje, prepovedali prodajo tobačnih izdelkov mlajšim od petnajst let, ločili prostore za kadilce in nekadilce ter cigaretnim škatlicam dodali zdravstvena opozorila. Manjše spremembe so sledile še leta 2002 in 2003, zadnjič pa smo zakonodajo na tem področju spreminjali leta 2007. Takrat smo kajenje prepovedali v vseh zaprtih, javnih in delovnih prostorih. Tokratni predlog pa med drugim prinaša popolno prepoved oglaševanja, uvedbo licenc za prodajalce tobačnih izdelkov in enotno embalažo. Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, med najbolj učinkovitimi ukrepi omejevanja uporabe tobačnih izdelkov izpostavlja prav popolno prepoved oglaševanja in enotno embalažo tobačnih izdelkov ter povišanje davka na tobačne izdelke.

Avstralija je okrog leta 2010 vpeljala zelo strog ukrep zvišanja cen tobaka. Vsaki dve leti se cene cigaret povečajo za približno dvanajst odstotkov. Trenutno stane škatlica cigaret okrog 20 avstralskih dolarjev (okrog 15 evrov). Načrt je, da bo leta 2020 paketek cigaret v Avstraliji stal 40 avstralskih dolarjev (okrog 27 evrov). - Jerneja Svetičič

Pomembna je tudi vloga izrazoslovja. Če rečemo, da je nekaj dejavnik tveganja, ne pa vzrok - in to je tobačna industrija dosegla - smo odgovornost za posledice uporabe tobaka preložili na uporabnike. V resnici, in to velja za katerikoli izdelek, pa mora biti za posledice uporabe izdelka popolnoma odgovorna industrija, ki je izdelek naredila. - Luka Šolmajer

Veliko kadilcev si želi, da ne bi kadili

Odločitvi za prenehanje kajenja botrujejo različni dejavniki, pojasnjuje Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skrb za zdravje in finančni razlog pa sta med najpogostejšimi.

Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar sedemdeset, osemdeset odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev. - Robert Proctor

Drugi razlog pa je ta, nadaljuje Proctor, da večina ljudi začne kaditi že v najstniških letih. "Kar 80 odstotkov jih kadi že pred osemnajstim letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti."

O najbolj smrtonosnem izdelku v zgodovini človeštva, kot o cigaretah pravi prof. Proctor, v oddaji Intelekta: Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Luka Šolmajer, poznavalec področja, Robert Proctor, avtor knjige Zlati holokavst in Jerneja Svetičič, s katero smo se pogovarjali o boju proti kajenju v Avstraliji.


28.08.2018

Opioidna epidemija v ZDA

ZDA so trenutno sredi ene največjih epidemij uporabe predpisanih opioidov in se srečujejo z vrsto novih izzivov, med katerimi je predvsem velika umrljivost zaradi predoziranja. Zaradi prevelikega predpisovanja protibolečinskih zdravil skoraj desetletje nazaj, naj bi posledično postalo odvisnih več kot dva milijona Američanov. Številni med njimi so se, ko so ostali brez receptov oziroma so njihovo predpisovanje zaostrili, zatekli k heroinu, ki je tudi cenejši. V tokratni Intelekti bomo iskali vzroke za epidemijo opioidov, ki gre z roko v roki tudi z zatonom termoelektrarn na premog, ki so dajala delo več deset tisočim in posledično revščino za tisoče družin in posameznikov. Ena najbolj prizadetih zveznih držav je premogovniška Zahodna Virginija, z največjim deležem smrti zaradi prevelikih odmerkov in novorojenčkov, ki se že rodijo kot odvisniki. Z nami bodo gostje: asistentka doktorica Nuša Šegrec, specialistka psihiatrije s Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, profesor doktor Bogomil Ferfila, strokovnjak za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in Milan Krek, zdravnik, specialist javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


21.08.2018

Pomlad, ki nikoli ni postala poletje

V imenu obrambe mednarodnega komunizma je v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta 1968 kakih dva tisoč tankov in dvesto tisoč vojakov iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in, kajpada, Sovjetske zveze vdrlo na Češkoslovaško. Tako imenovane praške pomladi, obsežnega reformnega procesa družbene, politične in ekonomske liberalizacije, ki ga je sprožila češkoslovaška komunistična partija sama, je bilo čez noč konec. Pol stoletja pozneje se ti dogodki lahko zdijo precej oddaljeni, njihov zgodovinski pomen pa razmeroma omejen. Češkoslovaška je takrat pač ostala znotraj vzhodnega bloka, hladnovojna razmerja moči med Rusijo in Ameriko se niso spremenila, realno obstoječi socializem in sovjetska nadoblast pa sta še naslednji dve desetletji določali življenja milijonov ljudi na vzhodu Evrope. Je potemtakem zgodbo o praški pomladi in njenem zatrtju – še zlasti če jo primerjamo z letom 1989, z žametnimi revolucijami in padcem berlinskega zidu – mogoče reducirati na raven nekakšne bežne, nekonsekventne epizode, izgubljene v velikem plimovanju zgodovine 20. stoletja? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: zgodovinar dr. Jurij Hadalin, sociolog dr. Primož Krašovec, filozof dr. Lev Kreft ter prevajalec in publicist Jaroslav Skrušný. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: prizor s praških ulic po sovjetski invaziji 21. 08. 1968 (Wikipedia)


14.08.2018

Pasti poletnih strasti

Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji – ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano? Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo Mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC - Magnus) – skupaj bomo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Adamkontor/ Pixabay, cc


06.08.2018

Elektronski in električni odpadki

Kako pogosto zamenjate star mobilni telefon za novejšega? Računalnik? Drugo elektronsko opremo? Kam odvržete stare, neuporabne, nedelujoče električne in elektronske aparate? Jih pustite, poleg ostalih zastarelih naprav, ležati nekje v predalu, v kleti ali na podstrešju? Jih morda vržete kar med gospodinjske smeti, ker ne veste kam z njimi? Ali jih odnesete tja, kjer tovrstne odpadke zbirajo? Več o e-odpadkih v tokratni Intelekti. Pogovarjali smo se z Alenko Gruden Belavič iz družbe za ravnanje z električno in elektronsko opremo Zeos in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja.


31.07.2018

Kjer se osel valja, tam dlako pusti

Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako si na tak kup – ali pa na nasmetene poti - res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. To pa žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Do tam je še daleč. Ni pa več tako daleč do akcije Očistimo Slovenijo, v kateri bomo 15. septembra ponovno po vsej Sloveniji čistili tako divja odlagališča kot smeti ob poteh in še posebej ob vodotokih. Letošnja akcija bo tokrat prav posebna. Prvič bo to tudi čisto prava svetovna čistilna akcija. World Cleanup Day bo potekal v kar 150 državah sveta. Tudi na Prvem programu Radia Slovenija bomo budno spremljali priprave na akcijo in z različnih vidikov osvetlili problematiko vse večjih količin odpadkov. V Intelekti smo se posvetili trenutnemu stanju na področju divjih odlagališč, kot tudi širšim vidikom, tako gospodarskim kot družbenim, zaradi katerih se težave z našimi odpadki kar nočejo in nočejo končati. Gostje oddaje Urša Zgojznik in Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja in Matej Ogrin iz društva Cipra Slovenija. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: smjck, Flickr CC


24.07.2018

Beremo več kot kadarkoli

Digitalizacija je spremenila svet na številnih področjih. Tudi, ko govorimo o branju. Na pametnih napravah beremo knjige, prebiramo novice, če smo čisto iskreni pa v povprečju, vsaj tako kažejo podatki, najpogosteje prebiramo objave na različnih družabnih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako je ta razširjenost in dostopnost teksta spremenila status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio in video vsebin sploh še knjiga? Kakšni procesi se odvijajo v naših možganih, ko beremo? Kakšno vlogo ima v sodobni družbi knjiga? O branju bomo govorili v tokratni oddaji Intelekta. Sogovorniki: Savina Zwitter iz Bralnega društva Slovenije, Tejo Zorko iz Mestne knjižnice Ljubljana, Irena Štaudohar iz Sobotne priloge Dela in dr. Grega Repovš iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. foto: stocksnap/pixabay


17.07.2018

Francija, Rusija, Fifa ali igra sama?

Kdo so pravi zmagovalci 21. svetovnega prvenstva v nogometu? Francoski reprezentanti? Ruski organizatorji? Fifini računovodje? Navdušenci z vseh koncev zemeljske oble, ki so lahko mesec dni gledali dober nogomet? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili: nogometni komentator Juan Vasle, poznavalec ruske zunanje in notranje politike, novinar Branko Soban, ekonomist dr. Bogomir Kovač in filozof športa dr. Milan Hosta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Quince Media (Pixabay)


10.07.2018

Kako se soočamo z gentrifikacijo?

Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati med organiziranimi in tudi malo manj organiziranimi skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Intelekta. Naša sogovornika sta bila arhitektka prof. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in sociolog kulture doc. dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije.


03.07.2018

Projekt otrok

To, da se posamezniki zmeraj pozneje odločajo za starševstvo, za sabo potegne nekaj pozitivnih, pa tudi negativnih posledic. Zgodi se lahko namreč, da postane otrok središče družinskega življenja, ki mu starši - sicer z najboljšimi nameni - določajo celoten potek otroštva doma in v šoli. Strokovnjaki pa že dalj časa opozarjajo, da prevelika skrb, popoln nadzor in vodeno usmerjanje otrokovega življenja omejujejo njegov razvoj, iskanje lastne poti in osvojitev ključnih socialnih kompetenc. O tem, ko otrok postane projekt, bomo s strokovnjaki govorili v tokratni Intelekti.


26.06.2018

Umetna inteligenca se že odloča namesto nas

Podatki so nova nafta. Digitalni velikani, ki upravljajo z ogromnimi količinami podatkov, po svoji moči že daleč presegajo moč večine držav. Dodana vrednost podatkov se skriva predvsem v njihovi količini, več je bolje, in v možnostih njihove uporabe. In slednje so se v zadnjih letih močno razbohotile. Danes je tako mogoče iz podatkov razbrati vzorce, za katere nismo niti vedeli, da obstajajo. Mogoče je predvideti ravnanja posameznikov in nanje vplivati. Vrsta odmevnih zgodb v preteklih letih je te tektonske premike, ki so se tiho odvijali na oddaljenih serverjih, vendarle pripeljala v zavest širše javnosti. Še vedno pa obstaja ogromen razkorak med možnostmi, ki jih že v tem trenutku ta tehnologija omogoča in tem, kaj o tem vemo ne samo običajni posamezniki, ampak še bolj odločevalci, ki bi morali poskrbeti za nadzor in rabi podatkov postaviti primerne okvire. O tem ključnem področju, ki bo brez dvoma določalo koordinate družbi, v kateri bomo živeli, v kateri pravzaprav že živimo, smo spregovorili v tokratni Intelekti z gosti: filozofinjo in sociologinjo prof. dr. Renato Salecl z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, sourednikom knjige Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja prof. Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo ter pravnico mag. Heleno Uršič, ki na temo pravic posameznika v kontekstu velikega podatkovja pripravlja doktorat na nizozemski univerzi v Leidnu, trenutno pa raziskuje na Univerzi Yale v Združenih državah Amerike. Foto: Facebook


19.06.2018

Da bi ris izginil, si kot družba ne želimo privoščiti

Projekt reševanja slovenskih risov LifeLynx je z letošnjim letom v popolnem razmahu. V začetku prihodnjega leta lahko pričakujemo prihod prvih novih živali iz Slovaške in Romunije, v načrtu pa je naselitev 14-ih. Brez tovrstne pomoči so namreč največji evropski mački v naših gozdovih šteti dnevi. Število risov se zadnji dve desetletji vztrajno zmanjšuje; to je posledica parjenja v sorodstvu. Vsi risi, ki danes živijo na prostranem območju dinarskih gozdov vse do Bosne in Hercegovine, so namreč potomci le šestih živali, ki so jih slovenski lovci pripeljali v kočevski gozd leta 1973. To je bila nekaj desetletij najuspešnejša zgodba o ponovni naselitvi risa v svetovnem merilu, projekt LifeLynx pa bo skušal zagotoviti, da bo tako tudi nadaljevanje. O risu bosta v tokratni Intelekti govorila vodja lovišča posebnega pomena Jelen Snežnik Anton Marinčič in biolog in genetik dr. Tomaž Skrbinšek z biotehniške fakultete. Foto: Wikimedia


12.06.2018

Bolezen, ki nas po obolevnosti uvršča v svetovni vrh

Da bi se v Sloveniji iz oči v oči srečali z najbolj nevarno zverjo naših gozdov, nam ni treba zaiti globoko v Kočevski pragozd. Nasprotno. Dovolj je že hoja ob robu gozda, po travniku, delo na vrtu ali sprehod po mestnem parku. Najnevarnejša slovenska zver namreč ni medved, najnevarnejša zver pri nas je klop. Po razširjenosti okužb, ki jih klopi prenašajo, se namreč uvrščamo v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika. Čeprav se zdi, da o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, že vsi vse vemo, pa tokratna Intelekta z osebno izkušnjo in strokovnimi pogledi vabi k poslušanju. Sodelujejo: doc. dr. Irena Grmek Košnik in Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Andreja Krt Lah, ki ima zasebno ambulanto v Zdravstvenem domu v Gorenji vasi, akad. prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije in gospod Stanko Martinjak iz Zabreznice na Gorenjskem. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Mislav Marohnić/ Flickr, cc


05.06.2018

Kakšen bo svet, če mu bo vladala Kitajska?

Ljudska republika Kitajska je tretja največja država sveta po površini, druga največja država na svetu po bruto družbenem proizvodu in največja država po številu prebivalstva. Je dedinja ene najstarejših, najvplivnejših in najveličastnejših civilizacij na planetu, zaradi česar ni presenetljivo, da Kitajci svojo domovino imenujejo preprosto Zhongguo, osrednje cesarstvo. Od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja je stalna članica varnostnega sveta OZN in priznana jedrska sila, ki ima zaradi drugega največjega vojaškega proračuna pod orožjem več vojakov kot katera koli druga država. V zadnjih štiridesetih letih se je Kitajska prelevila tudi v pravcato trgovinsko velesilo – je največja svetovna izvoznica in druga največja uvoznica dobrin in izdelkov. Te številke po svoje pojasnjujejo, zakaj smo se v zadnjih desetletjih navadili govoriti, da je Kitajska država, ki bi v 21. stoletju lahko izzvala Združene države Amerike in sčasoma nemara celo postala osrednja svetovna velesila, ekonomski, vojaški, politični in kulturni hegemon, ki svojo moč, svoj vpliv brez posebnih težav uveljavlja na vseh celinah. Toda – kaj to sploh pomeni? Kako bi bil sploh videti kitajski izziv ameriški moči? In kako neki bi bil videti svet, ko bi mu Kitajska navsezadnje tudi zavladala? Kako bi Peking v tem primeru uredil mednarodne politične, gospodarske in varnostne odnose? Kaj bi ponudil drugim državam? Kako bi bil, skratka, videti tak, kitajski mir, pax sinica? – To so vprašanja, ki smo jih zasledovali v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje, novinarka in zunanjepolitična komentatorka časopisne hiše Delo Zorana Baković, sinologinja dr. Helena Motoh, vodja centra za sodelovanje s Kitajsko pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, ter mag. Zdenko Udovič, polkovnik, nekdanji obrambni ataše Republike Slovenije v Ljudski republiki Kitajski. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Jan Dyrda (Pixabay)


29.05.2018

Pametna mesta

Leta 2050, naj bi na svetu živelo okrog 10 milijard ljudi. Tri četrtine svetovnega prebivalstva bodo živele v mestih. Zato v današnjem globalnem svetu prihaja do velikih sprememb na področju načrtovanja in organizacije mest. Nastajajo tako imenovana pametna mesta. Več o sodobnem razvoju pametnih mest sta v Intelekti spregovorila vodja odseka Računalniški sistemi na Inštitutu Jožef Štefan, dr. Gregor Papa in sociolog dr. Matjaž Uršič s Fakultete za družbene vede. Foto: Pixabay


22.05.2018

Trap je trol

Mladinske subkulture lahko beremo na različne načine. Ali gre za upor proti vladajočemu družbenemu redu, simbolni pobeg iz dna družbe, ali le izraz odnosa do sveta nove generacije na ravni glasbe, stila in druženja? V tokratni oddaji bomo analizirali trap, glasbo in subkulturo, ki je nastala na jugu Združenih držav Amerike in se razširila po svetu. Ker bomo govorili o trap glasbi, ne bo šlo brez glasbenih primerov, ki vsebujejo kletvice. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Jasna Babič, Žiga Valetič in Jizah.


15.05.2018

Temna snov v vse jasnejši luči

Ko so astronomi nedavno sporočili, da so odkrili galaksijo brez temne snovi, je to paradoksalno le še dodatno potrdilo obstoj te nenavadne substance, o kateri še vedno ne vemo veliko. Še najbliže ji je prišla Slovenka Maruša Bradač s kalifornijske univerze Davies, ki je uspela izračunati, da temna snov nedvomno obstaja, da pa je tudi izredno nedružabna. Očitno ne reagira ne z navadno snovjo, ne sama s sabo. Temna snov se je pokazala le prek svoje težnosti v spektakularnem galaktičnem dogodku, trku dveh ogromnih jat galaksij. O tem, kaj pravzaprav danes že vemo o tej izmuzljivi snovi, smo v Intelekti vprašali astrofizika prof. Marušo Bradač in prof. Tomaža Zwittra z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Jata Puščica (Bullet Cluster), Wikimedia Commons


08.05.2018

Črna luknja v sonetu, globalno segrevanje na oljni sliki

V zadnjih desetletjih je znanost pomembno razširila naše vedenje o vesolju in planetu, na katerem živimo. Samo pomislimo: razvozlali smo človeški genom, odkrili Higgsov bozon, poglobili smo vedenje o globalnem segrevanju in vzrokih zanj, spoznali smo, da obstajata tako imenovana temna snov in še nekoliko bolj skrivnostna temna energija. Tehnologija pa, ki jo ta znanstvena spoznanja omogočajo, tehnologija, ki torej prihaja, je osupljiva: genski inženiring, fuzijski reaktor in kvantni računalnik nas slej ko prej čakajo za pregovornim naslednjim vogalom. Skratka: v luči sodobne znanosti in tehnologije svet pogosto vidimo v povsem drugačni luči. A medtem ko je znanost z nogo in pol že v prihodnosti, se lahko vprašamo, ali smo vsa ta nova spoznanja sposobni misliti tudi na ne-znanstvene načine; v poljih politike, prava, filozofije in umetnosti, denimo. Ali smo, drugače rečeno, sposobni strokovni žargon, ki ga uporablja znanost, prevesti v kako drugo govorico takó, da bomo ljudje navsezadnje spoznali, da delo, ki ga opravljajo raziskovalci v kakem pospeševalniku delcev ali v kakem laboratoriju za kloniranje, ni le nekaj, kar zadeva samo znanstvenike – ampak nas vse, homo sapiensa kot takega? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, saj smo se spraševali, na kakšne načine znanost vpliva na oziroma – rečeno po domače – navdihuje sodobno umetnost. Pri tem so nam bili v pomoč filozof in predavatelj za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Lev Kreft, pa slikarka, filozofinja in dekanja fakultete za humanistični podiplomski študij Alma Mater Europaea Institutum Studiorum Humanitatis, dr. Polona Tratnik, ter dr. Igor Žunkovič, literarni komparativist in predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. William Blake: "V Zrnu peska videti ves Svet / in Nebo v roži na poljani." foto: Nicolas Raymond (Flickr)


01.05.2018

»8 urni delavnik je predrag in za lenuhe«

Ali menite, da delate dovolj? Preveč? Kje je meja med pridnim delavcem in lenuhom? Zdi se, da v javnem diskurzu obstajata le ti dve možnosti. Zakaj vse bolj vrednotimo žrtvovanje za službo? Je to obrambni mehanizem? V prvomajski intelekti bomo analizirali javne diskurze, rušili stereotipe o delu in odgovarjali na vprašanje, kako sodobna ideologija dela omogoča prostovoljno odpoved že pridobljenih pravic. Gostje: sociologinja doktorica Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, psihologinja Eva Matjaž, soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in sociolog doktor Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pripravlja Urška Henigman. foto: pixabay/rawpixel


24.04.2018

Stoletje dokumentiranja predsodkov

Revija National Geographic je nedavno priznala, da je bilo njeno poročanje, pri izbiri tem in fotografij, dolga desetletja obarvano s predsodki in rasizmom. In najbrž niso edini, ki so poudarjanje različnosti uporabili za vzpostavljanje določene hierarhije in vzdrževanje diskriminatornih stereotipov. Dokumentiranje sveta s fotografijami in besedami je zaradi vseobsegajočega spleta in množične potrošnje na voljo tako rekoč vsakomur. A kako ločiti dejstva od interpretacij in se kot odjemalec (bralec, poslušalec, gledalec) otresti bojazni, da bomo prikrajšani za objektivnost in profesionalnost? Lahko še zaupamo, da dokumentaristi našega časa niso samo lutke v rokah peščice skritih odločevalcev, dokumentirane zgodbe pa le še namenski družbeni konstrukti kot sredstva vplivanja in nadzora zaradi finančnih apetitov vplivnežev? Kdaj se zgodi, da v kriznih časih navidezne ali pa resnične ogroženosti bivanja pade prva žrtev vojne – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi, mednarodno uveljavljenimi in tudi večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi: Meto Krese, fotografinjo in novinarko, predstojnico oddelka za fotografijo na visoki šoli za storitve VIST; Arnejem Hodaličem, fotografom, fotoreporterjem, popotnikom, urednikom fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic ter Tomom Križnarjem, humanitarcem, borcem za človekove pravice, popotnikom, knjižnim avtorjem in filmarjem. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


17.04.2018

Zgodovina časa pred zgodovino

Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Genetika danes ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Presenečajo pa ne le rezultati genskih analiz. Pravzaprav so številne ustaljene predstave o tem, kakšno je bilo pravzaprav življenje pred davnimi tisočletji, precej oddaljene od resničnosti. Kakšno je bilo pravzaprav življenje pred davnimi tisočletji, smo skušali odstreti v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Flickr/Bayes Ahmed


Stran 16 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov