Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar 40 odstotkov učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi mednarodni dan maternega jezika, ki ga zaznamujemo 21. februarja. V oddaji smo se osredotočili na jezikovno vključevanje otrok priseljencev in romskih otrok na slovenske šole. Gostja je Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Poklicali pa smo tudi Matejo Kosec, romsko pomočnico na OŠ Metlika.
734 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Kar 40 odstotkov učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi mednarodni dan maternega jezika, ki ga zaznamujemo 21. februarja. V oddaji smo se osredotočili na jezikovno vključevanje otrok priseljencev in romskih otrok na slovenske šole. Gostja je Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Poklicali pa smo tudi Matejo Kosec, romsko pomočnico na OŠ Metlika.
Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Gostja je Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN o stanju in smernicah na področju jezikovnih pravic v Nigeriji, Keniji, Srbiji in na Haitiju.
O slovenščini je v javnosti veliko prelitega črnila. Pojavljajo se različne analize in raziskave posameznih vprašanj. Redko kje ali nikjer pa ni najti informacij, ki združujejo različne jezikovne teme našega vsakdanjika. Od analize otrokovega jezikovnega razvoja, do stanja v visokem šolstvu in medijih. Vse to in še več prinaša zbornik Dialogi: Slovenščina danes. Ne gre torej za še en kamenček v aktualni polemiki o slovenščini v izobraževanju, ampak za širši pregled stanja. Gostji sta bili urednici Darja Tasič in Emica Antončič.
Na avstrijskem Koroškem se zapleta glede reforme deželne ustave, ki po novem nemščino priznava kot edini deželni jezik. Koroški Slovenci zahtevajo enakopravno obravnavo slovenskega jezika. Kaj bi to pomenilo za prihodnji razvoj jezika in slovenskega življa, se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z nekdanjim dolgoletnim ravnateljem Slovenske gimnazije v Celovcu in profesorjem slovenščine Reginaldom Vospernikom.
V povprečju beremo s hitrostjo 250 besed na minuto, državna prvakinja v hitrem branju pa prebere okrog 4 tisoč besed na minuto. Gre za izjemen rezultat, ki je težko dosegljiv, vendar pa lahko z ustreznimi tehnikami branje pospešimo in povprečno hitrost podvojimo. Kje je hitro branje najbolj uporabno in kako ga dosežemo? Gostja je Vanja Jus, direktorica Univerzuma Minerva, ki je organiziralo državno prvenstvo v hitrem branju.
Prešeren si samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. Prešernova poezija je odločilna za slovenski jezik. Z njo se je za naš jezik začelo novo prelomno obdobje. Gost je akademik prof. dr. Janko Kos.
Nastaja popolnoma nov Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ3. Gre za rastoči slovar, ki mu sproti dodajajo nova gesla in je dostopen na spletu, v knjižni obliki pa bo izšel, ko bo slovarskih sestavkov sto tisoč. Glede na trenutne napovedi bi ga lahko dokončali v 20-letih. Kaj bo v SSKJ 3 novega in kako nastaja, smo preverili v tokratni oddaji.
Napis Don’t drink and drive, ki utripa izmenično z angleškim napisom nad avtocesto, je bil pred leti preveden v Ne vozi, ko piješ. Pred nekaj časa pa so na pobudo državljanov prevod spremenili v napis Ne vozi, ko piješ alkohol. S strani jezikoslovne stroke je zdaj nastala pobuda, ki meni, da gre za črkobralsko nasilje nad jezikom, saj ni treba vsega dobesedno napisati, zato zahtevajo, naj napis vrnejo v prvotno obliko. Kako tehtni so argumenti za ali proti in kako tehtno je sploh to vprašanje, smo preverili v tokratni oddaji.
Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših zamisli. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, drugi so bolj za “kratke proge”. Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da v nas vzbudijo neizmerno veselje ali bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov?
Burkini, boruting, startup, pozabnica, cmerar, brenčalka, strokovnjač in staroverstvo. To so besede, ki se niso uvrstile v finale za izbor besede leta 2016, bi si pa zaslužile častno omembo. Kaj pravzaprav pomenijo nekatere finalistke, kot je zareciklirati se, kako so izbirali besedo leta, zakaj ni med finalistkami več pozitivnih besed, smo preverili v tokratni oddaji.
Vsi imamo izkušnjo, da kakšnega besedilo kdaj nismo prav dobro, ali sploh nič razumeli. Nekateri pa se s tem soočajo ves čas. To so invalidi, starejša populacija, ki doživlja s staranjem povezane težave, ljudje, ki se učijo jezika, pa tudi otroci in mladostniki. Takšnim osebam je lahko deloma, ali celo popolnoma onemogočen dostop do osnovnih podatkov in kulturnih vsebin, kar lahko privede do izključenosti iz družbe. Komu je namenjeno lahko branje in kako je ustvarjati tovrstna besedila, smo se pogovarjali z Aksinjo Kermauner, avtorico dela Cvetje in ogenj, ki je prvi avtorski roman v Sloveniji, napisan v lahkem jeziku.
Jeziki, ki so nosilci izvornega religioznega nauka, so za verujoče nekaj posebnega. Jezik kot tak sicer ni svet, ampak besedila, ki so napisana v njem. Vendarle pa je jezik za verujočega most med človeškim in božjim, je možnost, da se človek religiozno izrazi. Kako religiozna raba jezika vpliva na njegovo dojemanje med verniki, nam je predstavil akademik dr. Jože Krašovec.
Gostja oddaje je dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki je življenje posvetila duševnemu zdravju otrok. Je upokojena otroška psihiatrinja, ki se zadnjih 25 let ukvarja s pomočjo otrokom z vojnih območij. Predstavila nam bo izzive jezikovne integracije priseljencev in beguncev, najprej pa bo z nami delila svojo izkušnjo učenja slovenskega jezika, ko se je, kot 10-letna deklica po 2. svetovni vojni priselila v Slovenijo.
Politično-jezikovna vprašanja sprožajo zagate, nesporazume in konflikte. Z njimi se lahko srečamo pri nerazumljivih informacijah o izdelkih, ob nakupu učbenikov, vpisu otroka k predmetu drugega tujega jezika, javni rabi slovenščine, izdaji uradnih dokumentov v angleščini in registraciji podjetja. K njihovemu reševanju lahko prispeva Jezikovna Slovenija, ki na enem mestu na spletu združuje informacije o slovenski jezikovni politiki. Kaj vse obeta portal, smo se pogovarjali z glavnim urednikom prof. dr. Markom Stabejem in sourednico dr. Tadejo Rozman.
Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, bo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo bomo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih nasvetov o tem, česa se morajo starši ali skrbniki v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati. Z doktorico Katarino Kompan Erzar se je pogovarjala Maja Žvokelj.
Postavljanje vejic velja za preizkus pismenosti. Marsikdo je v zadregi, ko se sooči z vezalnim priredjem za vrinjenim odvisnikom ali začetki odvisnikov, in se sprašuje o postavljanju levosmernih vejic za njimi. To je nekaj najtežavnejših primerov, ki jih dober računalniški program lahko reši. A pot do njega ni lahka. Kako se z njo spoprijemajo računalniški programerji, boste izvedeli v Jezikovnih pogovorih. Gost oddaje dr. Peter Holozan.
Uporabniška imena oziroma vzdevke si posamezniki izberejo za svojo predstavitev v računalniško posredovani komunikaciji. Kaj izbrani vzdevki povedo o identiteti posameznika, kakšne so specifike njihove tvorbe in kako se ta razlikujejo glede na platformo (IRC, Facebook, Twitter, novičarski portali), kjer se pojavijo? To bodo osrednja vprašanja, ki se jih bomo dotaknili v oddaji Jezikovni pogovori. Tokratni gostji prihajata z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Mija Michelizza sodeluje pri pripravi tretje izdaje SSKJ-ja, Urška Vranjek Ošlak pa pri Slovarju pravopisnih težav in Jezikovni svetovalnici. Obe zanima tudi fenomen uporabniških imen v računalniško posredovani komunikaciji, zato jih je za oddajo Jezikovni pogovori pred mikrofon povabila Maja Žvokelj. Vabljeni k poslušanju!
Če se vam zdi, da se beseda ful ne sklada z vašim življenjskim slogom, imate na voljo okrog 210 sinonimov za prislov zelo. Najdete jih lahko v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika, ki sodi med temeljne jezikovne priročnike za slovenski jezik. O rabi sinonimov in nastajanju sinonimnega slovarja smo se pogovarjali z glavno urednico tega dela, dr. Jerico Snoj.
Kaj je motiviralo Primoža Trubarju pri postavljanju slovenskega knjižnega jezika? Zakaj se ni prepustil udobnemu življenju v nemško govorečih deželah, ampak se je vrnil v naš nepredvidljiv prostor in pisal knjige v slovenskem jeziku? V Jezikovnih pogovorih smo osvetlili Trubarjeve motive, ki so mu bili vodilo pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Gost je bil dr. Jonatan Vinkler, urednik Zbranih del Primoža Trubarja.
Jeziki, večina je nastala iz prejšnjih, umrlih prajezikov, so spleteni v jezikovna sorodstva. Prav jeziki so zanimiv vir človeške zgodovine, družbe, kulture … Danes je na svetu skoraj 7000 jezikov, ki jih govorijo ljudje, če pa dobro prisluhnemo, imajo svoje tudi živali. Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom Jezičnica, ki je namenjena predvsem odraščajočim bralcem. V izvirniku jo je napisala Helene Uri, za slovensko različico izdaje pa je moči združila skupina avtorjev, med katerimi je tudi Darko Čuden. O knjigi, ki na jezikovna vprašanja odgovarja na poglobljen in duhovit način – v njej je mogoče spoznati tako geografijo možganov kot jezik čebel –, več v tokrtani oddaji.
Na spletnem portalu Jezikovnik lahko učitelji jezikov, prevajalci, tolmači in lektorji oddajo prijave za delo. V Jezikovnih pogovorih smo se zato vprašali, s katerimi izzivi in zagatami se srečujejo jezikoslovci, ko zaključijo študij in se želijo zasidrati na trgu dela. In katere so ključne kompetence in znanja, ki jih pričakujejo delodajalci? O tem se je s soustanoviteljema portala Martom D. Buhom in Pijo Kovač, ki v sredo pripravljata prvi karierni dan za jezikoslovce, pogovarjal Urban Tarman.
Neveljaven email naslov