Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar 40 odstotkov učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi mednarodni dan maternega jezika, ki ga zaznamujemo 21. februarja. V oddaji smo se osredotočili na jezikovno vključevanje otrok priseljencev in romskih otrok na slovenske šole. Gostja je Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Poklicali pa smo tudi Matejo Kosec, romsko pomočnico na OŠ Metlika.
737 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Kar 40 odstotkov učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi mednarodni dan maternega jezika, ki ga zaznamujemo 21. februarja. V oddaji smo se osredotočili na jezikovno vključevanje otrok priseljencev in romskih otrok na slovenske šole. Gostja je Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Poklicali pa smo tudi Matejo Kosec, romsko pomočnico na OŠ Metlika.
V Ljubljani bo potekal mednarodni projekt Transstar Europa, med drugim namenjen izobraževanju študentov in mladih strokovnjakov iz osmih evropskih držav na področju literarnega prevajanja in evropskega kulturnega menedžmenta. Podrobneje smo ga predstavili v oddaji, ob tem pa spregovorili predvsem tudi o specifikah prevajanja leposlovja, o vlogi literarnih prevajalcev nekoč in danes ter o izobraževanju mladih prevajalcev pri nas. Gostje v studiu so bili Tanja Žigon, koordinatorica projekta Transstar Europa za Slovenijo, Amalija Maček, vodja nemško-slovenske skupine, in mladi prevajalki, ki sodelujeta v projektu Ana Dejanović in Irena Smodiš. Z njimi se je pogovarjala Tina Kozin. Vir fotografije: transstar-europa.com
Prve pobude za strojno prevajanje so se pojavile med hladno vojno, ko so Američani imeli vse večje potrebe po prevajanju iz ruščine. Zaradi slabo zmogljivih računalnikov se je razvoj zaustavil za 30 let, danes pa ta tehnologija napreduje predvsem v povezavi s spletom, pri tem prednjači Google s svojimi velikanskimi spletnimi bazami. V drugem delu pogovora z mag. Petrom Holozanom in dr. Jernejem Vičičem se bomo posvetili vprašanju, kako sploh računalnik prevaja. Peter Holozan je razvijalec (in raziskovalec) v podjetju Amebis. Jernej Vičič pa je docent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Prvi del pogovora z njima je bil na sporedu 24. marca. Vir fotografije: cowleyweb.com
V enomesečno javno razpravo je šel osnutek koncepta za nov slovar slovenskega knjižnega jezika. Slovar bo nastajal 20 let, vsako leto pa bo na spletu objavljenih 5 tisoč novih slovarskih sestavkov. Novi slovar bo tudi prosto dostopen. Koncept so pripravili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju s 34-članskim odborom. Sestavljajo ga strokovnjaki, med drugim akademiki, profesorji s štirih slovenskih in ene zamejske univerze, pisatelji, člani stanovskih druženj in predstavniki jezikovnotehnoloških podjetij. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik profesor dr. Marko Snoj.
Strojni prevajalnik je angleški stavek »If water gets very cold, it freezes«, prevedel takole: »Če voda dobi prav prehlad, zmrzne.« To je le eden izmed zabavnih primerov računalniškega oziroma strojnega prevajanja, pri katerem računalnik samostojno prevaja besedila. Kako uporabni in zanesljivi so najbolj dovršeni strojni prevajalniki? Kje so meje strojnega prevajanja? Koliko lahko nadomestijo človeka? O vsem tem, pa tudi o zabavnih primerih, z gostoma mag. Petrom Holozanom, razvijalcem (in raziskovalcem) v podjetju Amebis, v katerem se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino, in dr. Jernejem Vičičem, docentom na fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije univerze na Primorskem, raziskovalcem na inštitutu Andreja Marušiča univerze na Primorskem in na inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Vir fotografije: webcertain.com
Računalniško posredovano sporazumevanje tako strmo narašča, da mu je z analizami težko slediti. Kar 90 odstotkov teh besedil je nastalo v zadnjih dveh letih. Neskladnost med analizo in živim jezikom se tako še bolj poglablja. Na ta izziv želi odgovoriti nacionalni projekt JANES, ki bo zajemal besedila forumov, blogov, komentarjev in tweetov. Z njegovimi rezultati se bodo lahko razpoznali tudi elementi žaljivega govora. Kaj vse bo omogočil Janes smo se pogovarjali z vodjo projekta docentko doktorico Darjo Fišer. Vir fotografije: nl.ijs.si/janes/
Plesalka, izletna spremljevalka, izvidnica, dojilja. Uganete, na katero področje se nanašajo ti izrazi? Gre za različne vloge čebel, ki izražajo njihovo bogato vsestranskost. V Jezikovnih pogovorih smo govorili o čebelarskem izrazoslovju, o njegovi inovativnosti in občutju, ki veje iz njega. Gostje so bili urednica Čebelarskega terminološkega slovarja Ljudmila Bokal, in njegova soavtorja Janez Gregori ter Simon Atelšek. Slovar je nastal v sodelovanju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Čebelarske zveze Slovenije. Vir fotografije: bos.zrc-sazu.si
Na internetu se je oblikovala posebna oblika jezika, za katerega so med drugim značilne besedne igre. Zanje je še posebej dovzeten kitajski jezik. Ustaljene besede dobivajo na kitajskem internetu nove pomene, nekaj številk pa zadostuje za cele besedne zveze. Na ta način je lahko mogoče celo obiti cenzuro kitajskega interneta. O posebnostih sporazumevanja na kitajskem medmrežju z Matejo Petrovčič s Katedre za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Vir fotografije: reuters.com
Kako uvajati angleščino kot jezik akademskega poučevanja in raziskovanja? Kako vrednotiti pretok znanja v globalizirani znanosti in ohranitev jezikovne pestrosti? Do teh žgočih jezikovno-političnih vprašanj se je Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov opredelila s Firenško resolucijo. O ugotovitvah in smernicah tega dokumenta smo se pogovarjali z dr. Simono Bergoč, vodjo Službe za slovenski jezik ministrstva za kulturo.
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. Ali obstaja samo en znakovni jezik ali pa ima vsaka država svojega? Kaj vse je mogoče izraziti s kretnjami? Kakšno dodatno pomensko bogastvo ima znakovni jezik za razliko od pisnega in govorjenega jezika? Odgovori na ta vprašanja v pogovoru z doktorico Špelo Vintar, vodjo projekta Signor, v okviru katerega je nastal prvi korpus slovenskega znakovnega jezika. Vir fotografije: www.sginzg
Medtem ko je vnos latinične pisave s tipkovnico razmeroma enostavno, so kitajske pismenke razvoj računalniške tehnologije zelo zapletle. Latinica ima približno toliko znakov, kot jih je na tipkovnici, kitajskih pismenk pa je več kot 90 tisoč. V zvezi s tem sta se na Kitajskem razvili dve smeri: ena je zaradi tehnološkega razvoja in pismenosti zagovarjala celo izkoreninjenje pismenk, druga pa je bila naklonjena prilagoditvi računalnikov kitajski pisavi. Kako je kitajska pisava zaznamovala razvoj računalniške tehnologije in kako sploh tipkajo Kitajci, smo se pogovarjali z doktorico Matejo Petrovčič s Katedre za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Vir fotografije: phys.org
S poudarkom in premorom dajemo besedilom raznolike pomenske nianse. Na BBC-ju novinarji naredijo okrog 40 poudarkov na 100 besed, na televiziji Slovenija pa 26. Zanimive so tudi razlike pri tvorjenju premora med moškimi in ženskami. Moški premori so daljši, ženske pa naredijo premor pogosteje. Iz tega bi lahko sklepali, da so ženske pogosteje tiho, moški pa ostanejo več časa tiho, ko že utihnejo. Gost oddaje je bil Damjan Huber, ki je poudarku in premoru namenil doktorsko disertacijo. Na fotografiji je Damjan Huber, vir: uni-lj.si
Jezik Svetokriškega je naraven, globok, sočen, ljudski. Je radoživ in svoboden v zapisu. Konec 17. stoletja bi bil brez njega pust, 18. stoletje pa ne bi imelo tako začinjenega začetka. Pridiga Svetokriškega je pomenila začetek pripovedništva, bila pa je tudi vir različnih informacij, mogoče celo novic. Svetokriškega so osvetlili prof. dr. Marko Snoj in dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter zgodovinar prof. dr. France M. Dolinar. Slišali pa boste tudi pridige Svetokriškega, ki jih je interpretiral Jože Zupan. Vir fotografije: kraji.eu, spomenik v Vipavskem Križu
Misijonar Friderik Irenej Baraga velja za »Trubarja« severnoameriških Indijancev. Napisal je prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva ter prvo škofovsko okrožnico v jeziku severnoameriških Indijancev sploh. Kot Prešernov in Slomškov sodobnik pa je sooblikoval tudi slovenski pripovedni jezik. O Baragovem jezikoslovnem delu smo se pogovarjali z jezikoslovko dr. Martino Orožen in arheologom dr. Markom Frelihom. Vir fotografije: skofija-novomesto.si
Romunska in slovenska kultura sta si tuji, manj znani kulturi. Romunski jezik je raziskoval Fran Miklošič, sicer pa med njima v preteklosti ni bilo kakšnih globljih stikov. V Romuniji tudi ni slovenske manjšine. To praznino je leta 1978 zapolnil Lektorat za slovenščino, ki danes deluje na Fakulteti za tuje jezike in književnosti na Univerzi v Bukarešti (Universitatea din Bucureşti, Facultatea de Limbi şi Literaturi Străine). Kakšne so posebnosti posredovanja slovenske kulture v Romuniji, smo se pogovarjali z učiteljem slovenščine na lektoratu v Bukarešti Boštjanom Božičem. Vir fotografije: adevarul.ro
Slovenci smo dobili sodobno slovnico svojega jezika kot deveti narod v Evropi, to pa dokazuje, da je bilo v 16. stoletju slovensko jezikoslovje zelo napredno. Zadnje letošnje Jezikovne pogovore namenjamo slovnici Adama Bohoriča Arcticae horulae succisivae (Proste zimske urice ), ki je izšla pred 430-leti. Avtor oddaje je dr. Kozma Ahačič, vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na fotografiji kolorirani odtisi grbov treh dežel, Koroške, Štajerske in Kranjske, odtisnjeni za naslovno stranjo slovnice, vir: spletna stran Enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.
Slovenska matica je bila pred 150-leti ustanovljena z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela, dvigovala raven izobraženosti in znanja ter ustvarjala slovensko terminologijo. V Jezikovnih pogovorih smo se vprašali, koliko je bil razvoj slovenskega jezika temeljni motiv za ustanovitev Slovenske matice, ki jo imenujejo tudi mati slovenskega naroda. Gost oddaje je BIL predsednik Milček Komelj. Z njim smo se še pogovarjali prihodnosti Slovenske matice v obdobju globalizacije in njenem nezavidljivem finančnem položaju.
»Slovenščino sem doživljal kot nekaj lepega, velikega in izrednega že od 3. razreda osnovne šole,« je dejal akademik dr. Jože Toporišič na Radiu Ljubljana leta 1970. Takrat je bil izredni profesor za slovenski knjižni jezik na Univerzi v Ljubljani, v oddaji pa je predstavil svojo dotedanjo znanstveno pot, delo v fonetičnem laboratoriju in kako mu je pisanje Slovenskega knjižnega jezika za 6 let prevzelo pretežni del ustvarjalne energije. Profesor Toporišič je večkrat sodeloval v oddaji Jezikovni pogovori. Na dan njegovega pogreba smo ponovili pogovor, ki ga je pripravil Ciril Stani, posnela ga je Gabriela Čepič, izvedla pa Breda Hieng. Vir fotografije: commons.wikimedia.org
Smučanje ni le del slovenske športne identitete, ampak tudi jezikovne. To dokazuje Slovenski smučarski slovar, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Smučarska zveza Slovenije. Gre za obsežno delo, kakršnega niti večji narodi, ki veljajo za smučarske velesile, nimajo. O nastajanju in njegovi vsebini z Ljudmilo Bokal, urednico slovarja, in z Alešem Gučkom, njegovim pobudnikom.
Na več kot petdesetih univerzah po svetu, kjer delujejo lektorati in potekajo študiji slovenščine, potekajo Svetovni dnevi slovenskega jezika. Gre za obsežen mednarodni kulturnopromocijski projekt, ki so ga pripravili v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V Jezikovnih pogovorih smo poklicali v Peking in Budimpešto, o samem projektu pa smo se pogovarjali z Mojco Nidorfer Šiškovič.
Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhe in naglušne osebe ni posnetek jezika, ampak je vrsta jezika. V preteklosti je bil prepovedan, gluhim osebam pa so celo vezali roke, da ne bi z njimi kretali. Ob prvem dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki je v petek 14. novembra potekal pod motom Moje roke so moj jezik, smo osvetlili značilnosti tega jezika, se vprašali, kakšne so razlike pri znakovnem jeziku med različnimi narodi in kako hitro se ga da naučiti. Skoraj vsak človek naj bi že znal 500 kretenj. Vir fotografije: theguardian.com
Neveljaven email naslov