Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar 40 odstotkov učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi mednarodni dan maternega jezika, ki ga zaznamujemo 21. februarja. V oddaji smo se osredotočili na jezikovno vključevanje otrok priseljencev in romskih otrok na slovenske šole. Gostja je Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Poklicali pa smo tudi Matejo Kosec, romsko pomočnico na OŠ Metlika.
737 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Kar 40 odstotkov učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, poudarjajo pri UNESCU. Čeprav je to še vedno velik problem, pa se kaže napredek pri razumevanju pomena večjezičnega izobraževanja. Temu je namenjen tudi mednarodni dan maternega jezika, ki ga zaznamujemo 21. februarja. V oddaji smo se osredotočili na jezikovno vključevanje otrok priseljencev in romskih otrok na slovenske šole. Gostja je Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Poklicali pa smo tudi Matejo Kosec, romsko pomočnico na OŠ Metlika.
Čeprav latinščina velja za mrtev jezik, med nami živi veliko latinskih izrazov. Pri številnih sploh ne bi pomislili, da lahko kaj pomenijo v tem jeziku. Le redki vedo za pravi pomen besed, kot so vegeta, cockta, Mercator, Emporium, avtobus, telefon in radirka. Čeprav latinščina lahko razširi marsikatero področje znanja, poučevanje tega jezika v osnovnih šolah zamira. V čem je smisel učenja latinščine, bomo na prvi šolski dan vprašali dolgoletno učiteljica latinščine na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani Aleksandro Pirkmajer Slokan.
Členki so kot besedne vrste manipulativne. Če v stavek vstavimo besede šele, tudi, verjetno, potem lahko sprevrnemo ves stavek. Strokovna besedila naj zato ne bi imela veliko členkov, saj lahko z njimi relativiziramo verodostojnost besedila. O naravi členkov s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico Slovarja slovenskih členkov.
Judje so verjetno edini narod, ki mu je uspelo oživiti mrtev jezik. Hebrejščino so v svoji matični deželi nehali govoriti več kot stoletje pred našim štetjem, saj so takrat začeli prevzemati aramejščino, zatem grščino in potem še arabščino. Drugje po svetu so prevzemali jezike okolja ali pa razvili poseben jezik za območje, na katerem so živeli. Šele v 19. stoletju so judovski učenjaki in znanstveniki svoj jezik približali tistemu, ki so ga govorili njihovi predniki ob začetku našega štetja, poudarja dr. Klemen Jelinčič Boeta, zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma. Goran Dekleva se je z njim pogovarjal o tem, kako je nekoč mrtev hebrejski jezik našel pot skozi množico drugih jezikov, ki so jih Judje govorili v svoji zgodovini, in postal moderna hebrejščina.
Literatura, ki je polna vulgarizmov, sproža zgražanje pri bralcih. Za nekatere tudi skladnja, zgradba besedila in besedni red, ki odslikavajo govorjeni jezik, ne spadajo v prozna dela. Prvine govorjenega jezika so sicer pisatelji že v 18. stoletju vnašali v besedila, vendar ne tako neposredno kot sodobni avtorji. Ali takšna prozna dela lahko obogatijo slovenski jezik? Zakaj se pisatelji odločajo za spontan govorjeni jezik? Koliko so prozna besedila lahko verodostojen posnetek govorjenega jezika? O tem vnovič v oddaji z izr. prof. dr. Mojco Smolej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Mikrojeziki opravljajo družbeno sporazumevalno vlogo namesto krovnega knjižnega (makro)jezika. Slovenski knjižni mikrojeziki so rezijanski, beneškoslovenski in porabsko-slovenski. »Zaradi odsotnosti oziroma pomanjkljive prisotnosti slovenskega knjižnega jezika ter posledično tudi njegove narodnozdruževalne in narodnopredstavniške vloge njihovi govorci niso mogli popolnoma izoblikovati zavesti o pripadnosti neki nadpokrajin¬ski, vseslovenski narodni skupnosti,« je zapisal doc. dr. Matej Šekli. Z njim se bomo pogovarjali o vrstah in načinih oblikovanja mikrojezikov, vprašali pa se bomo tudi, ali je na osnovi knjižnega mikrojezika mogoče definirati pojem mikronaroda.
»Pri ohranjanju konceptualne jezikovne homogenosti slovenske narodne skupnosti ne gre le za problem znotrajjezikovne variantnosti, temveč tudi za problem slovenskega miselnega dopuščanja sobivanja drugih jezikovnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Je slovenska država zadostna garanci¬ja vitalnosti slovenske jezikovne skupnosti, da se Slovencem in Slovenkam ne bi bilo treba bati nominalnega priznavanja ali omogočanja širšega nabora skupnostnih jezikovnih pravic nemške, albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske jezikovne skupnosti«, se sprašuje prof. dr. Marko Stabej, v svojem prispevku za letošnji Seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi države pri poenotenju slovenske jezikovne skupnosti. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
Za Porabske Slovence njihova narečna materinščina – porabščina ni samo navadno narečje, ampak jezikovni temelj njihove slovenske etnične zavesti. Poveličevanje knjižnega jezika na račun porabskega narečja je zato vzbujalo pri Porabcih občutek manjvrednosti, zaradi česar se niso mogli močneje jezikovno-etnično identificirati s slovenstvom. Svoje so dodali še ekonomsko-politični vidiki izoliranosti Porabja od matice in vezi med rojaki so bile močno načete. Kako dolgo še porabščina, smo se spraševali s Francijem Justom, literarnim zgodovinarjem, ki živi in ustvarja v Prekmurju.
V preteklosti se je utrjevalo prepričanje, da lahko samo knjižna oblika slovenščine povezuje Slovence v narod. Nekatere izkušnje pa kažejo, da ima tako stališče, če ga spremlja negativen odnos do narečij, celo raznorodovalen učinek. Negativen odnos do narečij se lahko občuti kot negativen odnos do domačega okolja. Številni Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije, so čutili manjvrednost, ko se je poveličeval knjižni jezik in so se negativno označevala njihova narečja. To je med njimi pripomoglo k opuščanju slovenščine kot družinskega in maternega jezika ter spodbudilo prevzemanje jezika okolja. Kakšen je raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij, smo se pogovarjali s prof. dr. Vero Smole, predstojnico Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
»Od slovenskih mitov, predvsem negativnih, se moramo Slovenci dokončno posloviti in neobremenjeno, samozavestno raziskovati, delovati in živeti slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki ima na območju Republike Slovenije svoj osrednji prostor,« je zapisal predsednik 51. Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo Hotimir Tivadar. Kakšen je ta neobremenjeni pogled? Kako se spremembe kulturne krajine kažejo v jeziku? Kakšne so težnje pri uvajanju angleščine v slovenski znanstveno-pedagoški prostor? Odgovori v tokratni oddaji.
Tokrat smo se odpravili v Moskvo, kjer se slovenščino poučuje na Filološki fakulteti v obliki študijske smeri, kot obvezni izbirni predmet in fakultativni izbirni predmet. Zakaj se ruski študentje odločajo za študij slovenščine? Kaj jim predstavlja Slovenija? Kakšne so posebnosti njihovega dodiplomskega študija? Gostja je bila Magda Lojk, učiteljica za slovenski jezik na Filološki fakulteti Državne univerze Lomonosova v Moskvi, ki velja za največjo javno univerzo v Rusiji.
Ob povečanem vplivu angleškega jezika v znanosti se postavlja vprašanje, ali bo slovenščina nekoč izpodrinjena iz posameznih področij znanosti. Ali se bomo v posameznih znanstvenih vedah znali sporazumevati v slovenskem jeziku? Odgovor na ta izziv so med drugim terminološki slovarji posameznih specialističnih strok. Pri založbi ZRC-SAZU je izšel Terminološki slovar avtomatike. Na njegovem primeru lahko govorimo o pomembnosti in vlogi strokovnih slovarjev, ki šele z dogovorjeno dostopno terminologijo postanejo zadostni pogoj obstoja zrele znanstvene ali tehniške discipline. Pri njegovem nastajanju sta v okviru Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Društva avtomatikov Slovenije kot avtorja in osrednja koordinatorja številčne ekipe sodelovala gosta oddaje, terminografska urednica, tudi vodja omenjene sekcije, dr. Mojca Žagar Karer in zaslužni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Rihard Karba. (Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Pogled v znanost 23. 02. 2015)
Humanoidni robot NAO je eden izmed najpriljubljenejših robotskih sistemov, ki jih uporabljajo v raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah po svetu. NAO podpira 21 jezikov (med njimi ni slovenščine). Svoj govor lahko animira z večjim številom vsebinskih in naključnih kretenj. Veliko težje od tega pa prepoznava človeški govor. Kako deluje? Katere besede prepoznava? Ali se lahko nauči inteligentnega pogovora? Kakšne so njegove možnosti za sporazumevanje v slovenskem jeziku? Gost oddaje je Vid Podpečan z Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan.
Na mariborski Filozofski fakulteti so pripravili Mednarodno znanstveno konferenco Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem komiteju slavistov. Srečanje so namenili manjšalnicam v različnih slovanskih jezikih in vprašanjem, ki se pojavljajo pri prevajanju le-teh v neslovanske jezike. Sodelovalo je 57 slavistov, od tega 34 tujih iz 16 držav in 23 domačih jezikoslovcev. Z udeleženci konference se je pogovarjala Natalija Sinkovič, prevode je bral Zoran Turk.
Jecljanje je pojav, ki lahko doleti vsakega človeka, ne glede na starost. Med najbolj znanimi osebami v zgodovini naj bi jecljali Mojzes, Hipokrat, Aristotel, Julij Cezar, ki je verjetno prav zaradi jecljanja tvoril kratke stavke, kot je: Prišel, videl, zmagal, jecljal je tudi angleški kralj Jurij VI, o njegovem jecljanju so posneli film Kraljevi govor, med jecljavci so bili tudi Isaac Newton, Charles Darwin, Winston Churchill, Lenin, Elvis Presley in mnogi drugi. Zakaj pride do jecljanja? Kakšne so najslabše, kakšne pa najboljše metode proti jecljanju? Ali nekdo jeclja tudi, ko je sam, ali pa zajeclja le, ko je v družbi? Ali se lahko jecljanje odpravi za stalno? O vsem tem smo se pogovarjali z Vlasto Podbrežnik, logopedinjo in predsednico Društva za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi, ter jezikoslovcem Kozmo Ahačičem.
V Beli krajini so se v 16. stoletju naselili Uskoki – srbska etnična skupina, ki je do danes ohranila svoj jezik. V petih stoletjih je njihov domači jezik prevzel številne slovenske jezikovne elemente, danes pa ga uporablja le še najstarejša generacija. O jezikovnih smernicah in kulturnih značilnostih potomcev Uskokov v Beli krajini v Jezikovnih pogovorih z dr. Tanjo Petrovič, predstojnico Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.
Frazemi so del bogate kulturne dediščine, saj so pričevalci preteklih in sedanjih običajev ter navad. Kateri so izvorni slovenski frazemi? Kaj nam povedio o slovenskem jeziku in narodu? Kakšen je kulturni pomen frazeologije? Gost je bil dr. Janez Keber.
Za spletno socialno omrežje Twitter (slovenska ustreznica bi bila mogoče lahko Čivkar) je veljala kritika, da se na njem objavljajo vsebinsko prazna sporočila. Vendar praksa rabe 140 znakov kaže drugače. Tvitanje ali čivkanje daje prostor za izražanje osebnega stališča širokemu krogu občinstva in je pogosto tudi vir pomembnih družbenopolitičnih informacij. Prav tako je presenetljiva ugotovitev, da je kar 70 odstotkov tvitov zapisanih v standardni slovenščini. Ali lahko govorimo o tvitanju oz. čivkanju kot posebni vrsti jezika? Kakšni so jezikovni standardi Twitterja? Kakšni tviti oziroma čivi so najodmevnejši? Gostja je doc. dr. Darja Fišer, vodja nacionalnega projekta JANES, ki je namenjen virom, orodjem in metodam za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine. Vir fotografije: nydailynews.com
V Angliji so odkrili morilca, ker je z mobilnega telefona svoje žrtve pošiljal kratka sporočila. K temu so pripomogli jezikovni forenziki, ki lahko iz natipkanih besedil ugotovijo spol, starost, izobrazbo, regionalno pripadnost in psihološki profil. Gredo pa jezikovni forenziki po jezikovnih sledeh tudi v drugačnih besedilih. Tovrstne analize se uporabljajo pri iskanju avtorjev grozilnih pisem, ugotavljanju avtorstva raziskovalnih nalog in literarnih besedil, v zadnjem času pa tudi pri zaposlovanju in ugotavljanju navad kupcev. O metodah jezikovnih forenzikov smo se pogovarjali z dr. Ano Zwitter Vitez.
Čeprav lahko nekateri papagaji odlično posnemajo človekov govor, ne morejo samostojno tvoriti gramatike in semantike. Koliko je sporazumevanje med živalskimi vrstami blizu človekovemu jeziku? Kakšna je vloga jezika v evoluciji? Kako jezik vpliva na človekovo dojemanje sveta? Gosta oddaje sta psiholog dr. Simon Brezovar in kognitivni znanstvenik dr. Urban Kordeš. Vir fotografije: lingvo.info
Koliko so jezikovne zmožnosti temeljne za človekovo mišljenje? Ali se z izgubo besednega zaklada pojavi tudi okrnjeno mišljenje? Kako na dojemanje sveta vplivajo razlike med posameznimi jeziki? Gosta oddaje sta bila psiholog dr. Simon Brezovar in kognitivni znanstvenik dr. Urban Kordeš. Vir fotografije: lingholic.com
Neveljaven email naslov