Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
401 epizod
401 epizod
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Elo Rijavec, je rojen Vrničan, a po rodu Primorec s Šmihela nad Ozeljanom na pobočju Trnovskega gozda. Po poklicu je profesor telesne kulture, a je po nekaj letih profesure in dela v vzgojno poboljševalnem zavodu v Logatcu prevzel funkcijo sekretarja Pokrajinskega odbora Ljubljanske pokrajine, oblastne strukture v primeru izrednih razmer ali vojne. Bil je eden izmed 13 načelnikov MSNZ, zadolžen za območje Ljubljana-okolica in tako eden od organizatorjev osamosvajanja. Z nastankom novega slovenskega generalštaba je prevzel vodenje opremljanja novo nastajajoče slovenske vojske. Neizbrisno sled pa mu je pustila tragična smrt njegovega nečaka, pilota helikopetrja Tonija Mrlaka, ki je nameraval s helikopterjem preiti na slovensko stran... Ator oddaje je Ivan Merljak.
Polkovnik slovenske vojske prof. Miran Fišer, diplomiran agronom in obramboslovec, je danes načelnik Muzeja Slovenske vojske. V času osamosvajanja je bil organizator Manevrske strukture narodne zaščite in poveljnik območnega štaba Teritorialne obrambe v Ormožu. To obmejno mesto s Hrvaško je med vojno za samostojnost imelo pomembno obrambno vlogo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
pekrski dogodki so pomenili uvod v vojno za samostojno Sloveniji. General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in idkril, da je JLA imela podroben načrt delovanja in je namerno povozila nega izmed demonstrantov, da bi izzvala širše nemira in si napla povod za svoj oboržen poseg.
Janez Kukec je upokojen policist. Po šolanju in izpopolnjevanju je doštudiral upravne vede in pred vojno začel delati na postaji milice, pozneje policije v Trebnjem. V času vojne za Slovenijo je bil aktiven pri blokadi kolone JLA na Medvedjeku, sodeloval pri zajetju poveljnika novomeške vojašnice in reševanju zagat s skladiščem goriva JLA pri Mokronogu. Ko so vojaki začeli zapuščati armado, je organiziral in vodil prostor za pribežnike v Lansprežu pri Mirni. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naš današnji sogovornik je Milan Narat, upokojeni major Slovenske vojske. V času osamosvajanje je bil stotnik Teritorialne obrambe, zadolžen za logistiko na območju Domžal. Med vojno je aktivno sodeloval v bojih pri Trzinu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Biolog Janez Pajer je v življenju počel vse kaj drugega kot to, za kar se je izšolal. Hrošče je prepustil polju in njivam, sam pa je vse življenje delal z ljudmi. Kot rezervni častnik se je desetletje pred osamosvojitvijo vključil v Teritorialno obrambo na Krasu in v njej skrbel za logistiko. Pozneje je bil nekaj časa predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Zdaj pa pravi, da ima najpomembnejšo dolžnost – biti upokojenec. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladal je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev za tak korak. Zato smo to preverili na plebiscitu 23. Decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po Božiču, 26. decembra 1990. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Na današnji dan, 22. decembra 1941 leta je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena 1. proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je pomenila zametek poznejše Titove jugoslovanske armade in povojne Jugoslovanske ljudske armade. Ustanovljena je bila po odločitvi tedanje Komunistične partije Jugoslavije in Vrhovnega štaba. In v tej politični zasnovi armade se je skrivalo seme njenega poraza pol stoletja pozneje v vojni za Slovenijo. Vse drugo so bile posledice, vse strateške napake, vse slabe presoje in zmote. Prav o strateških napakah, ki so se kopičile, v oddaji govorijo ugledni vojaški poznavalci in analitiki. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Stotnik Teritorialne obrambe v pokoju Stane Lunder je geometer, a po vojaški strokovnosti inženirec. Vodil je svojo inženirsko četo, ki je delovala na območju Ljubljane in tudi nadzoroval in pregledoval barikade. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Stotnik Teritorialne obrambe v pokoju Stane Lunder je geometer, a po vojaški strokovnosti inženirec. Vodil je svojo inženirsko četo, ki je delovala na območju Ljubljane in tudi nadzoroval in pregledoval barikade. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Koprčan Fabio Steffe je policist v pokoju. Vrsto led je bil pomorski miličnik, pozneje vodja na pomorski postaji milice in nato inšpektor. Kot tak je dočakal čas osamosvojitve, ko je poveljeval posebni enoti milice in bil navzoč pri vseh vročih dogodkih in pogajanjih za mejne prehode na koprskem. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Dr. Boris Žnidarič je bil v kritičnih trenutkih osamosvajanja Slovenije član več pogajalskih delegacij, tako z visokimi vojaškimi poveljniki JLA, kakor tudi z mednarodno trojko na Brionih. Po dogovoru o umiku JLA iz Slovenije, je vodil in nadziral odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka s koprskega pristanišča. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Franci Povše je danes še vedno aktiven. Zaposlen je kot namestnik generalne sekretarke vlade. To pomeni, da je sposoben in deloven, a hkrati, da je bil v času osamosvajanja zelo mlad. Po poklicu je policist, a je po končani srednji šoli odšel na vojaško akademijo kopenske vojske. Po vrnitvi leta 1989 so ga takoj vključili v delo Posebne enote milice v Novem mestu. Ni si niti oddahnil, ko je moral sodelovati pri preprečitvi mitinga resnice. Tedaj je spoznal, da Jugoslavija poka po šivih in bo treba storiti vse za obrambo nastajajoče nove države Slovenije. Bil je eden od pobudnkov ustanovitve Maneverske strukture narodne zaščite.Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ivan Hočevar je bil v času vojne za slovenijo načelnik UNZ Kranj. Poveljeval je policijskim enotam, ki so nadzorovale mejne prehode na Gorenjskem in tudi letališče Brnik. V vročih dneh voje se je kar nekajkrat srečal s težkimi odločitvami, a vedno je imel v mislih človeka in si je zato prizadeval, da bi se s pogovori z oficieji JLA izognili spopadom.
Srečko Lavrenčič je diplomiran ekonomist. Pred vojno za Slovenijo je deloval kot kriminalist in načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete pri tedanji UNZ Ljubljana. Nekaj let po vojni je prestopil v gospodarske vrste in kot direktor vodil proizvodno podjetje. Zdaj je v pokoju, a še pripravlja izvedeniška mnenja za sodišča. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Vojko Robnik je bil med vojno za Slovenijo višji inšpektor za posebne naloge v RS Upravi milice na Kidričevi, danes na Štefanovi ulici v Ljubljani. Kot najbolj usposobljenega so postavili za vodjo Zbirnega centra za vojne ujetnike v Dolu pri Hrastniku.
V drugi oddaji o turških vpadih pregledujemo, kakšen vpliv in posledice so imeli za slovensko ljudstvo, pa tudi, koliko je še phranjenega prek ustnega izročila, v imenih krajev in ljudi.
TURŠKI VPADI - PRVI DEL Na prehodu iz srednjega v novi vek so se prek naših krajev valil trume turških konjenikiov in ropale po vaseh, požigale, pobijale in zasužnjevale ljudi... Turški roparji so bili manjši oddelki generalner sultanove vojske, ki je skušala prodreti na Zahod prek južne smeri, prek Benetk in torej tudi Slovenije. Ali pa prek Dunja in tudi tu ji je bilo slovensko ozemlje - na poti. Sprva so bili kmetje prepuščeni sami sebi, potem, v drugem stoletju pa je bila obramba že boljša....
Visoki policisjski inšpektor (tedaj) pravnik Vojko Robnik (na koncu upokojen kot poveljnik letalske enote policije) i je bil med vojno za Slovenijo vodja Centra za vojne ujetnike na Dolu pri Hrastniku. Tam so popisovali vse vojne ujetnike od navadnih vojakov do vseh, ki so bili krivi kriminalnih dejan...nedolžnhe vojake so izpustili, krive pa zaprli na Dobu.
Angel Vidmar, po rodu s Predmeje nad Ajdovščino, je po osnovnem poklicu gozdarski tehnik, a po vrnitvi s služenja vojaškega roka je vstopil v vrste milice. Dodatno se je šolal in izpopolnjeval in postal komandir postaje milice, najprej v Mostu na Soči. Z rastočo napetostjo v nekdanji Jugoslaviji pa so ga premestili v domačo občino, v Ajdovščino, kjer je bil komandir postaje milice tudi v času vojne za Slovenijo. Na Primorskem se je vojna začela dan prej in Angel je bil ključni mož pri hitri organizaciji blokad zoper oklepnike jugoslovanske armade. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Neveljaven email naslov