Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
401 epizod
401 epizod
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
V prvi jesenski oddaji Domovina v srcu se bo predstavil poklicni vojak, major BOJAN ŠOPER, danes upokojeni častnik Slovenske vojske in Predsednk združenja slovenskih častnikov Trbovlje ter član predsedstva združenja slovenskih častnikov. V času priprav na osamosvojitev je imel več pomemebnih vojaških dolžnosti, sprva na občinski ravni v Trbovljah, po reorganizaciji in med vojno za Slovenijo je bil načelnik operative območnega poveljstva Teritorialne obrambe v Zasavju. Oddajo je pripravil Ivan Merljak.
Profesor in podpolkovnik Karlo Nanut je ugledni profesor zgodovine, strasten zbiralec dokumentov in podatkov z vseh strani, sistematični preučevalec in analitik, zato zna vzročno posledično presojati zgodovino kot le redko kdo. Do upokojitve je predaval zgodovino in vojaške veščine na Centru vojaških šol. Je pisec več strokovnih knjig in člankov s področja vojaških ved. Karlo Nanut je velik domoljub, zaveden Primorec in Slovenec iz Matenje vasi pri Postojni, od koder je rod njene matere, oče pa se je priženil iz Štandreža pri Gorici. Morda prav zaradi vpetosti v Primorsko je Karlo občutljiv na potvarjanje zgodovine, ko nekateri »v Ljubljani« nočejo priznati, da se je vojna za Slovenijo že dan prej začela na Primorskem...
Anton Maver je danes župan občine Mokronog-Trebelno. V času vojne za Slovenijo je vodil Center vojnih ujetnikov, ki so ga ustanovili pri Zavodu za prestajanje kazni na Dobu pri Mirni. Ta je bil največji izmed še drugih centrov za vojne ujetnike drugod po Sloveniji. Naloga je bila vse prej kot enostavna, saj nihče ni načrtoval, da bomo nekaj podobnega potrebovali in so se morali na sprejem prebeglih in ujetih vojakov in častnikov JLA pripraviti dobesedno čez noč. Prve dni vojne so častniki, zajeti v bojnih akcijh pri Trzinu, v Krakovskem gozdu in še kje, korektno in dobro sodelovali z vodstvom Centra. Po prihodu v Murski soboti zajetega polkovnika Đuroviča pa so se razmere zaostrile, saj je prevzel komando nad drugimi častniki in organiziral gladovno stavko, zahteval nadzor mednarodnega Rdečega križa in Amnesty International in seveda novinarje. Toda nadzorniki niso našli nobene napake pri ravnanju z vojnimi ujetniki in so potrdili korekten odnos v skladu z ženevsko konvencijo. Stavka se je potem nehala in kmalu so tudi začeli častnike v manjših skupinah pošiljati prek meje na Hrvaško in naprej... Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Emil Velikonja je polkovnik in aktivni častnik Slovenske vojske. Je pred pokojem. Med vojno za Slovenijo je vodil TO v Ajdovski občini, saj območno poveljstvo skupaj z Novo Gorico še ni zaživelo. TO se je tu, že dan prej kot ostala Slovenija, srečala s tanki JLA, ki so odšli iz vojašnic proti meji. V Ljubljani in drugod so proslavljali, na Vipavskem so zadrževali tanke....
Pravijo mu ''Primorc''. To tudi je in Ivo Furlan to z veseljem prizna, Primor'c v Ljubljani. Tu dela že od leta 1978, ko se je zaposlil v tedanji Teritorialni obrambi kot tehnična pomoč in skrbel za vse tisto, kar so pozneje razvrstili pod – logistiko. Marsikdo bi osivel od skrbi, a on se ni pretirano obremenjeval, je raje kar naredil. Energije mu ni manjkalo ne tedaj, ne danes, ko je že desetletje upokojen kot stotnik slovenske vojske. Bil je prvi, ki je odkril in sledil, kako je vojaška policija zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe in leto pozneje videl, kako in kam je odhajalo orožje iz skladišč v Borovnici. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Mag. Ivan Grebenc je po stroki strojnik in je tudi vse svoje življenje deloval v njej. Med služenjem vojaškega roka se je v Zadru izšolal za topniškega častnika. Po vrnitvi je bil kmalu vključen v Teritorialno obrambo in v njej napredoval po častniki lestvici. Že pred vojno za Slovenijo je postal poveljnik III. Ljubljanske brigate TO, ki je pokrivala ozemlje nekdanje občine Vič in območje od Vrhnike prek Barja do razgibanega hribovja južno od Krima. V vojni je bila brigada na čakanju, njen poveljnik pa v pokrajinskem štabu. Bila je brez orožja, ki je bilo v skladišču JLA pri Borovnici. Ko so ga zavzeli pripadniki Morisa, pa so orožje prepeljali na Štajersko, ker so ga tamkašnje enote TO bolj potrebovale. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Anton Pozvek je Generalsni sekratar združenja Sever. Policijsko karier je začel v milici, ''od spodaj'' in po šolanju v Ljublajni prevzel dolžnosti na MSNZ, tik pred vojno za Slovenijo pa je postaj vodja podroćja policijskih specialnosti, kamor je sodilo tudi varovanje politikov in državnih objektov. Po vojni je padel v nemilost, ker je 1994 nasprotoval ustanavljanju posebnih enot pri vladi in predsedniku mimo policije. Nanj so se spet spomnili, ko je bilo treba načrtovati varovanje prvega obiska papeža v Sloveniji... V policiji je vztrajal do 2006, ko se je upokojil. Danes je aktiven med kolegi vetereni. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
PRIMOŽ TRUBAR, ZVEST SEBI IN SVOJEMU LJUDSTVU: Oddaje iz cikla Meiniki indetitete nadaljujemo z razmišljanjem o velikem Slovencu Primožu Trubarju, ki je osebno postavil mejnik svojemu ljudstvu in temelj na katerem je iz ljudstva dve stoletji pozneje nastal narod. Oče prve slovenske tiskane besede in prvi, ki je z besedo Slovenec imenoval naše prednike. Danes ponavljamo nekoliko spremenjeno oddajo Primož Trubar, zvest sebi in svojemu ljudstvu, ki smo jo posneli pred desetletjem z velikim poznavalcem življenja in dela Primoža Trubarja dr. Zvonetom Štrubljem. Tedaj je kot slovenski duhovnik deloval med zdomci v nemški deželi Baden-Wüertenberg in se izpopolnjeval na univerzi v Tübingenu. Danes je dr. Zvone Štrubelj slovenski duhovnik v Bruslju. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Janez Presl je danes upokojeni sociolog in major nekdanje Teritorialne obrambe. V njej ni bil zaposlen, marveč je delal v industriji. Pa vendar je kot rezervni častnik v funkciji polkovnika vodil Prvo Ljubljansko brigado TO. Njegova enota je bila najbolje ocenjena enota Teritorialne obrambe v nakdanji Jugoslaviji, on sam pa za najboljšega rezevrnega častnika. Janez Presl je svoji brigadi, ki je štela dobrih 1.200 mož, poveljeval tudi med vojno za Slovenijo. Bil je eden tistih, ki niso spoštovali spornega ukaza o napadu na blokirane ljubljanske vojašnice, kar bi najbrž tedaj terjalo ogromno žrtev na obeh straneh. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
TOMAŽ LUŠTREK Tomaž Luštrek je danes upokojeni avtomehanik s 30.pomola medvoške Ladje, ki je najbrž edina barka na svetu vedno v privezu. Zato ga ni težko najti, čeprav do njega vodi kopica poti, vse zavite in prepletene, da bi se zlahka zgubil. Pravi, da nima nobenega čina, čeprav je bil že zgodaj vključen v MSNZ ter zanjo in Teritorialno obrmabo zelo pomemben člen. Le redki v vodstvu so vedeli, da se za šifro TLL30 skriva on in skladišče orožja, ki ga je TO spet pridobila po odvzemu JA maja leta 1990. „Čez dan sem delal v delavnici, ponoči smo prelagali orožje...“ se danes spominja. Avtor oddje je Ivan Merljak.
Borut Zajec je po stroki gradbeni inženir od glave do peta, toda prav toliko je tudi vojak in ljubitelj vsega, kar je vojaškega. Prav zato je po odsluženju vojaškega roka začel tudi svojo vojaško kariero v Teritorialni obrambi. Postaj je celo poveljnik II. brigade TO v Ljubljani in pridobil čin majorja. Toda po vojni za Slovenijo, v kateri je imel vidno vlogo, se vendar ni vključil v vojaško strukturo nove države, marveč je pokoj zaslužil v gradbenem podjetju SCT, ki mu je bil zvest vsa leta. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Andrej Torkar, sebe predstavolja kot tolminskega puntarja, ki brezkompromisno reče, kar komu gre in pritiče. Izučil se je za jeklarja, a ga je po vrnitvi iz služenja vojaškega roka "ujela" kriza metalurgije. Rešitev je našel v policijskih oziroma tedaj še miličniških vrstah. Po prešolanje je začel kot navaden miličnih, a je šole nadaljeval in napresoval do komandirja postaje LJ_ Center. Tu je bil vsa najbolj vroča leta osamosvajanja, ki so kuminirala v Vojni za Slovenijo.
Borut Likar je naredil veliko kariero v slovenski policiji. Po kadetski šoli se je šolal na vojaški akademiji v Beograd in po vrnitvi v Slovenijo je bil takoj razporejen v Jasnico, kjer je bil učni center rezervnega sestava milice. Izuril je za divizijo rezervnih policistov... Proti koncu 80. let je prevzel več dolžnosti v Novem mestu. Pred vojno za Slovenijo pa je postal načelnik policije za Dolensko in Belo Krajino. Po vojni so ga potegnili v Ljubljno, kjer je bil na koncu kariere prvi direktor slovenske policije.
Borut Novak je bil v odločilnih dneh vojne za Slovenijo komandir postaje milice v Novem mestu. Mlad, komaj kaj več kot mladinec, je bil prisiljen sprejemati težke odločitve v prid države Slovenije, ki se je rojevala. Danes je ponosen, da so pripadniki milice in Teritorialne obramb uspeli speljati oborožene spopade mimo mesta, ki tako ni utrpelo škode in žrtev. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Podpolkovnik Miroslav Debeljak, Mišo za prijatelje, je vojak od glave do peta, čeprav se je sprva izučil za metalurga. Zase pravi, da ne prenese pisarn in utesnjenih prostorov, zato je bil rad na teren in izvrševal naloge Maneverske strukture narodne zaščite in Teritorialne obrambe, v kateri je bil zaposlen. Med vojno za Slovenijo je deloval na širšem območju Ljubljane, v takratni vojaški ljubljanski pokrajini. Bil je pomočnik poveljnika štaba 5. PŠTO in je med drugimi izredno uspešno izpeljal akcijo zasedbe prisluškovalnega centra JA na ljubljanskem Rožniku. Avtor oddaje je Ivan Merljak Ivan.
-KNEZI CELJSKI, 31.3.2016 Na Slovenskem smo imeli v času razvitega in poznega srednjega veka dve plemiški družini, ki sta dosegli vojvodsko in knežjo raven vladanja in imele v posesti območja, ki danes sodijo pod oblast več držav. To so bili Spanheimi, ki so se preselili z območij ob Renu na zahodu današnje Nemčije in so imeli sedež na Koroškem. Vladali so od sredine 11. stoletja skoraj do konca 13. stoletja, ko rodbina izumre. Druga plemiška družina so bili Celjski grofje in pozneje Celjski knezi s svojimi posestvi od Koroške, Štajerske, Kranjske do Slavonije. Vladali o ozemlju, ki je danes v treh državah: v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. S ''celjskimi'' se prvič srečamo v prvi četrtini 12. stoletja, prvi pravi vzpon doživijo na prelomu v štirinajsto stoletje, vrh pa v prvi polovici 15. stoletja. Toda \tkmalu po sredini stoletja rodbina tragično izumre, saj ni več moških potomcev. Usoda celjskih knezov je po svoje tudi dokaz, da so se v 15. stoletju odnosi začeli hitreje spreminjali in napovedovati renesanso, ki je bila uvod v novo dobo. V tej luči je zgovorna tragična ljubezen med Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško.
Bojan Lunežnik, danes policist in diplomat v pokoju. Zase hudomušno pravi, da je kariero začel in končal v Beogradu, a v drugi državi. Bil je eden tistih slovenskih miličnikov, ki so ga poslali na vojaško akademijo kopenske vojske. Tam se je naučil vojapkih veščin, ki so mu prišle prav pri vodenju čete specialne enote v Mariboru v času osamosvajanja. Po vojni je odšel v Ljubljano, prevzel pomembno dolžnost v policiji, nato v vojski in naposled postal policijski ataše Slovenije v Beogradu. Avtor oddje je Ivan Merljak.
General Ladislav Lipič je upokojeni vojak in diplomat. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je diplomiral iz obramboslovja, vojaški rok pa je služil v Bileči in postal rezervni častnik. Zaposlil se je v Teritorialni obrambi v domači Murski Soboti. Pot navzgor mu je bila tlakovana z njegovo mirno preudarnostjo in delavnostjo; nekaj je prispeval tudi čas, ki je narekoval odhod iz nekdanje skupne države in boj za novo, samostojno Slovenijo, pri čemer je bil Ladislav Lipič eden izmed organizatorjev Maneverske skupine narodne zaščite v Prekmurju. Med vojnoza Slovenijo je deloval v pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe za Vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru in skrbel za logistiko. Po vojni je sredi devetdesetih let postal poveljnik Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Vzhodnoštajerske pokrajine Slovenske vojske v Mariboru. Poveljniško dolžnost je opravljal do novembra leta 1997, nato je v Ljubljani prevzel dolžnost načelnika oddelka za logistiko Slovenske vojske. Potem je bil najprej namestnik načelnika, nato pa je marca leta 2001 postal načelnik Generalštaba Slovenske vojske.Dolžnost prvega med vojaki je opravljal do julija 2006, ko je vstopil v svet diplomacije kot veleposlanik naše države na Madžarskem in v Bolgariji. Po vrnitvi je bil svetovalec predsedika države za obrambne in manjšinske zadeve, zdaj pa je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Profesor dr. Igor Potočnik je redni profesor na Oddelku za gozdarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Naziv in funkcija, ki skrivata pomen njegovega dela in nalog pred in med vojno za Slovenijo. Tedaj je bil poveljnik posebne mobilne čete v okviru Manevrske strukture narodne zaščite iz Teritorialne obrambe v Ljubljani, ki je varovala vse ključne smeri morebitnega prodora enot JLA v središče mesta in nenehno spreminjala svoje položaje, pač glede na trenutne potrebe obrambe. Danes je rezervni major in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane. Dr. Igor Potočnik si veliko prizadeva za prenašanje vrednot osamosvojitve na mlajše rodove prek projekta Moja rodna domovina, a ostaja skromen.
Alojz Gostenčnik je nekdanji miličnik Posebne enote milice, njene mariborske čete in oddelka v Slovenski Bistrici, ki ga je tudi vodil. Bil je dobro izurjen in je zato uril rezervno sestavo milice, pozneje tudi slušatelje šole v Tacnu. Nekdanji športnik je tudi lovec, kar ga navdušuje še danes, ko je v pokoju. Aktivno sodeluje v veteranski organizaciji in kritično spremlja upadanje vrednot v družbi, zlasti tistih, povezanih z domoljubjem in osamosvojitvijo Slovenije. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Neveljaven email naslov